Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Visoka stopnja brezposelnosti predstavlja velik makroekonomski problem, tako za državo kot za posameznika. Stanje na trgu dela je v veliki meri pogojeno z dogajanjem v gospodarstvu. Slovenijo je v drugi polovici leta 2008 prizadela huda gospodarska kriza, njene posledice pa smo na trgu dela občutili v letu 2009, ko se je stopnja brezposelnosti glede na preteklo leto dvignila za 2,4 % oziroma povišala za 23.129 novih brezposelnih oseb. Brezposelnost je nato naraščala vsa nadaljnja leta, vendar neenakomerno v vseh populacijskih skupinah, zaradi česar se soočamo z bolj ali manj kritičnimi skupinami brezposelnih oseb. Neenakomerno naraščanje ali padanje brezposelnosti je glavni povzročitelj strukturne brezposelnosti, ki jo je najtežje odpraviti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti ali se je struktura brezposelnih oseb pod vplivom gospodarske krize spremenila glede na obdobje pred njo. V primeru strukturnih sprememb v brezposelnosti med gospodarsko krizo, me bo v nadaljevanju zanimalo, kako so se nanje odzvali Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ti skupaj soustvarjajo in izvajajo različne programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi naj bi v prvi vrsti odpravljali strukturno brezposelnost, ki predstavlja najtrši oreh.
Ključne besede: brezposelnost, strukturna brezposelnost, stopnja brezposelnosti, število brezposelnih, aktivna politika zaposlovanja, gospodarska kriza
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1235; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Magistrska naloga predstavlja slovensko osamosvojitev skozi čas. Med drugim so predstavljeni tudi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali proces slovenske osamosvojitve, vse od prelomnih dogodkov proti koncu 80. let prejšnjega stoletja, ustanavljanja prvih strank, prvih demokratičnih volitev in vojne za Slovenijo do mednarodnega prizadevanja in vključevanja Slovenije v mednarodne integracije. V nadaljevanju se magistrska naloga dotakne področja gimnazijskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ob tem pa je največji poudarek predvsem na področju državljanske vzgoje v Sloveniji. Podan je tudi pregled učnih načrtov v gimnazijskem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Pomembna vsebina magistrske naloge je področje vrednot, še posebej med mladimi. V ta namen je v magistrski nalogi vključen pregled najpomembnejših raziskav s področja vrednot med mladimi v Sloveniji, in sicer od osamosvojitve in vse do danes. Domoljubje je zagotovo ena najpomembnejših vrednot, če govorimo o pozitivnem odnosu do svoje države, svoje identitete in preteklosti. V ta namen so vključene strokovna literatura s področja domoljubja in pomembne raziskave, ki preučujejo odnos mladih do domoljubja, čeprav takšnih raziskav, žal, ni veliko. V sklopu naloge je bila opravljena kvalitativna raziskava. Njeni rezultati so interpretirani in v celoti predstavljeni na koncu magistrske naloge. V samem zaključku so predstavljeni ugotovitve in predlogi, kako izboljšati poznavanje vsebine slovenske osamosvojitve med dijaki.
Ključne besede: domoljubje, slovenska osamosvojitev, državljanska vzgoja, dijak, zgodovina
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1035; Prenosov: 68
Celotno besedilo (793,89 KB)

Opis: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK), in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško. Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom, poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti. Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov. Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane odgovore.
Ključne besede: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 997; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1010,04 KB)

Opis: V pričujočem diplomskem delu obravnavamo razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih na območju Mestne občine Ljubljana. V teoretičnem delu smo opredelili prostovoljstvo in se oprli na zakonsko ureditev prostovoljstva in socialnega varstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi pomen javnih socialnovarstvenih zavodov. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabljen je bil kvalitativni pristop z raziskovanjem vsebine. V raziskavi smo zastavili tri raziskovalna vprašanja. S pomočjo petih opravljenih polstrukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je organizirano prostovoljstvo v javnih socialnovarstvenih zavodih še premalo razvito, ga je pa glede na podatke iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2016 največ ravno na področju sociale. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci izjemno pomembno vlogo v organizacijah, kjer se prostovoljstvo že izvaja, so pa na tem področju pred nami še številni izzivi, saj je uvajanje prostovoljskega dela v javni sektor še bolj v povojih. V zaključku podajamo smernice za ključne deležnike, ki bi po našem mnenju spodbudili razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih.
Ključne besede: prostovoljstvo, organizirano prostovoljstvo, razvoj prostovoljstva, javni zavodi, socialno varstvo, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 2352; Prenosov: 59
Celotno besedilo (872,45 KB)

Opis: V nalogi bom predstavila, da je anoreksija nervoza (v nadaljevanju AN) mnogo več kot to. Izpostavila bom, da ne gre za le problem s hrano, temveč gre za življenjsko ogrožajoč način spopadanja z lastnimi čustvenimi težavami posameznika, ki se kaže v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila motnjam hranjenja, opozorila bom na pomembno razlikovanje med motnjami hranjenja in prehranjevanjem ter se v nadaljevanju osredotočila zgolj na AN kot najbolj prepoznano motnjo hranjena. Po predstavitvi simptomov omenjene motnje hranjenja me bodo zanimale klinične značilnosti in diagnostična merila za AN, pri čemer bom nekaj več pozornosti namenila osrednjemu diagnostičnemu merilu, tj. moteni predstavi o lastnem telesu bolnika z AN, saj naj bi skladno z mojo hipotezo bolniki z AN vztrajno doživljali svoje telo kot preobilno. V nalogi bom vsa poglavja vseskozi dopolnjevala z osebnimi izpovedmi in izkušnjami bolnikov z AN. Teoretični del naloge bom zaključila s podrobnejšo predstavitvijo zdravljenja AN, kjer bom nekaj pozornosti namenila ne le metodam in pristopom zdravljenja, pač pa tudi predstavitvi izsledkov raziskave o izkušnjah in stališčih staršev pri skrbi za mladostnika z AN. Glede na to, da naloga temelji na sekundarno obdelanih podatkih, bom v empiričnem delu predstavila in analizirala tri raziskave, na podlagi katerih bom potrdila ali zavrnila postavljene hipoteze. Prva raziskava bo osredotočena na zagotavljanje empirično utemeljenega in klinično veljavnega koncepta o moteni telesni predstavi bolnika z AN. Druga bo dala dober vpogled v notranji konflikt oziroma ambivalentnost, ki jo bolniki čutijo do AN. Predstavitev tretje pa bo primerjava pogledov bolnikov, staršev in zdravstvenega osebja na sposobnost zavedanja in zaznavanja čustev pri bolnikih z AN. Analize omenjenih raziskav bodo podlaga za dve potrditvi v nalogi postavljenih hipotez in eno delno potrditev hipoteze.
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, motena predstava, telo, zdravljenje, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1219; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,54 MB)