21. |
22. Potek postopka s posebnim poudarkom na pravici do povračila stroškov in škode v predkazenskem in kazenskem postopkuMilovanka Šilec, 2020 Opis: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1641; Prenosov: 140
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
23. Varstvo pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopkuManca Zima, 2021 Opis: Magistrsko delo si raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki jih bo z njimi preverjalo, zastavlja o varstvu položaja in pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku. Temelji na kvalitativnem primerjalnem pristopu pravne znanosti z uporabo deskriptivne metode, induktivne metode, metode kompilacije, aksiološke metode in metode sinteze. Na tej podlagi podaja integriran sistemski pregled določb mednarodnih, evropskih in domačih formalnih pravnih virov, ki urejajo položaj mladoletnega oškodovanca s posebnim poudarkom na njegovem sodelovanju v predkazenskem postopku in zunajkazenski institucionalni podpori. Predstavljena normativna ureditev je najprej analizirana glede skladnosti z mednarodnimi in evropskimi pravnimi viri ter Ustavo RS. Ta je potrjena tako z vidika formalnega zagotavljanja vseh identificiranih pravic mladoletnih oškodovancev v predkazenskem postopku in oblik dodatne pomoči kot tudi glede postopkov in načina obravnavanja mladoletnega oškodovanca v položaju žrtve kaznivega dejanja. V drugem delu so položaji, v katerih se posebne pravice mladoletnih oškodovancev po ZKP dopolnjujejo ali prepletajo z določbami drugih predpisov, pregledani z vidika notranje skladnosti. Potrdilo se je, da zaradi razdrobljenosti in nekonsistentnosti zakonodaje prihaja do notranjih nasprotij v pravni ureditvi, pri čemer so pomanjkljivosti, prekrivanja ali praznine pregledno konkretizirane v vsebinsko oblikovanih sklopih pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku in pri drugih oblikah zaščite. Temeljna možnost za izboljšanje položaja pri varstvu mladoletnih oškodovancev se kaže v povezavi zakonskih določb v zaokrožen sistem s celovito ureditvijo. Navedeno bi lahko dosegli v načrtovanem novem ZKP, s posebnim poglavjem za obravnavanje vseh kategorij mladoletnih oškodovancev (in prič) in preglednim ter vsebinsko in terminološko usklajenim povezovanjem z določbami drugih predpisov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mladoletni oškodovanec, predkazenski postopek, policija, varstvo pravic, pomoč in podpora žrtvam
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 8398; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,13 MB) |
24. Postopki in pooblastila policistov v cestnem prometu – poseg v pravice in temeljne svoboščine državljanovDavid Veternik, 2021 Opis: V okviru nalog policije se policisti vsakodnevno dejavno ukvarjajo z nadzorom in urejanjem cestnega prometa bodisi z vidika represije bodisi preventivne dejavnosti. Voznika v cestnem prometu policija načeloma ustavi le takrat, ko obstaja konkreten razlog. Izjema so poostreni nadzori in preventivne akcije Policije. Storilci prekrškov in morebitni storilci kaznivih dejanj načeloma ne poznajo policijskih postopkov, hkrati pa ne vedo točno, zakaj jih policija ustavlja in preverja, najsi bo to poostren nadzor cestnega prometa, ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov ali zgolj zaradi raznih preventivnih akcij. Ker pogosto mislijo, da je razlog zaustavitve prav njihovo odklonsko ravnanje, nemalokrat v postopku ne želijo sodelovati, se pasivno ali aktivno upirajo ali policiste celo napadejo, saj po večini ne vedo, kakšne pravice imajo v postopku s policistom. Glavna tema, ki je tudi vsebina našega dela in na katero bomo najbolj pozorni, je uporaba policijski pooblastil v postopkih, ki jih policisti vodijo v cestnem prometu, ki morajo seveda biti v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi Zakona o organiziranosti in delovanju policije. Uporaba mora torej temeljiti na spoštovanju zakona ali drugega predpisa, kakor tudi na tem, da so podani vsi pogoji, ki dopuščajo uporabo takega pooblastila. V diplomskem delu smo predstavili omejitve človekovih pravic in spoštovanje slednjih v policijskih postopkih. Predstavili smo etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: cestni promet, človekove pravice in temeljne svoboščine, policija, policijska pooblastila, praktični postopek, samoobramba
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 999; Prenosov: 0 |
25. Pristojnosti in naloge policistov na morjuKatja Mahnič, 2021 Opis: Skozi zgodovino se je položaj policije nenehno spreminjal. Njena glavna naloga je zagotavljati varnost ter javni red in mir. Pri tem deluje v skladu z nacionalno zakonodajo. Osnovni zakon, kjer so opredeljene naloge pomorske policije, je Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Postaja pomorske policije Koper je ena izmed 15 območnih policijskih postaj Policijske uprave Koper. Že zaradi narave dela so njihove naloge specifične, najpomembnejša naloga pa je nadzor državne meje na morju. Z arbitražno razsodbo je bila določena meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Tako je arbitražno sodišče določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Kljub arbitražni razsodbi, ki je bila končana leta 2017, je Republika Hrvaška ne priznava. Pomorska policija se srečuje z različnimi izzivi na morju, pri tem pa so ji v pomoč inšpekcijske službe, Slovenska vojska, carina, uprava za pomorstvo. V diplomski nalogi je poudarek na nalogah, ki jih opravljajo pomorski policisti, predstavljeni pa so tudi posebni ukrepi policije, s katerimi izvajajo naloge.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pomorsko pravo, arbitraža, pomorska policija, naloge pomorske policije, koordinacija služb na morju
Objavljeno: 09.05.2022; Ogledov: 709; Prenosov: 0 |
26. Uporabnost kaznivega dejanja nevarna vožnja v cestnem prometu v praksiAleš Kosič, 2022 Opis: Svet se s pravom spoznava že zelo dolgo. Takšno, kot je danes, poznamo zelo kratek čas in se deli na več področij. Nekatera področja so starejša in se razvijajo že dalj časa, druga pa so precej mlajša, kot je na primer pravo cestnega prometa, ki se je lahko pričelo razvijati šele z razvojem cestnega prometa. To področje pa je precej mlajše kot na primer področje krvnih deliktov, ki jih poznamo že vse od začetka človeštva. Z razvojem cestnega prometa se je moralo v tem kratkem času razviti tudi pravo. Z razvojem prava je v Republiki Sloveniji nastalo kompleksno kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, ki je zajeto v 324. členu KZ-1. To pravo je bilo skozi leta uporabljeno mnogokrat in s tem so nastala tako pozitivna kot tudi negativna mnenja glede uporabnosti. S pomočjo zgodovinske, opisne in analitične metode sem ugotovil njegovo uporabnost in smotrnost kaznivega dejanja, kot tudi vseh njegovih elementov. Za smiselno razpravo o obravnavanem kaznivem dejanju pa sem tega primerjal s kaznivimi dejanji različnih držav po svetu, ki se enako kot Republika Slovenija spopadajo z vse večjim dogajanjem v cestnem prometu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kaznivo dejanje, nevarna vožnja, brezobzirnost, predrznost, cestni promet, ogrožanje
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 742; Prenosov: 50
Celotno besedilo (915,55 KB) |
27. Privilegij zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopkuKlara Podnar, 2022 Opis: V delu obravnavamo procesno jamstvo privilegij zoper samoobtožbo z vidika kazenskega in prekrškovnega postopka. Ugotavljamo, ali sta vsebina in obseg privilegija v obeh postopkih enaka in v kakšnem odnosu sta oba postopka z ustavno zagotovljenim privilegijem iz 29. člena Ustave Republike Slovenije. Naš namen je bil ugotoviti položaj in vsebino privilegija zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku ter ju med postopkoma primerjati. Glavni cilj magistrskega dela pa je predvsem jasno podana vsebina privilegija zoper samoobtožbo v obeh obravnavanih postopkih. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi s študijem strokovne literature, z uporabo analitične in normativne metode, s pregledom sodne prakse na področju privilegija zoper samoobtožbo ter s sociološko metodo strukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, da je privilegij zoper samoobtožbo pravica osebe tako v kazenskem kot v prekrškovnem postopku, pri čemer razlik v vsebini privilegija med postopkoma ni. Za oba postopka namreč velja uporaba 29. člena Ustave Republike Slovenije in neposredna uporaba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki skladno z načeli poštenega postopka vključuje tudi privilegij zoper samoobtožbo. Ugotovili smo, da je obseg varstva privilegija v nekaterih primerih hitrega prekrškovnega postopka nižji, vendar je to po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezno glede na težo kršitev v hitrem postopku. Z našim delom smo k znanosti dodali na ta način, da smo med seboj primerjali ureditev privilegija v obeh postopkih in osvetlili njegov pomen v prekrškovnem postopku, saj menimo, da je treba prekrškovni postopek kot del kaznovalnega prava v Sloveniji potisniti v ospredje znanstvenih debat na tem področju. Prav manjša intenzivnost prekrškov v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko namreč hitro postane razlog za zanemarjanje in zlorabo človekovih pravic, kar je v luči pravne države nesprejemljivo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prekrškovni postopek, kazenski postopek, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 847; Prenosov: 108
Celotno besedilo (815,47 KB) |
28. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika v postopkih javnega naročanjaVladimira Škrjanc, 2023 Opis: Javni sektor si za svoje delovanje zagotavlja blago in storitve prek sistema javnega naročanja, pri čemer na eni strani nastopa naročnik, torej država, in na drugi strani ponudniki blaga in storitev – izvajalci. Prek sistema javnega naročanja se na letni ravni izvajalcem v obliki plačil blaga in storitev prelije približno 15 % celotnega BDP. Na področju javnega naročanja obstaja visoka stopnja možnosti za pojav raznih zlorab in tudi kaznivih dejanj, kar je povezano z integriteto oseb, ki v teh postopkih odločajo oz. sodelujejo. Na tem področju je prisotna koruptivnost na vseh ravneh odločanja v državi. Policija preiskuje kazniva dejanja v vseh fazah izvedbe javnih naročil. Kazniva dejanja, ki se na tem področju pojavljajo, so po Kazenskem zakoniku uvrščena med koruptivna kazniva dejanja, velikokrat pa se na tem istem polju preiskovanja pojavijo zakonski znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je podrobneje predstavljeno v predmetni nalogi. Področje javnega naročanja spremljam od leta 2000 in kot kriminalistična inšpektorica preiskujem kazniva dejanja s tega področja. Sodelovala sem z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov javnih naročil in največkrat s Komisijo za preprečevanje korupcije ter seveda z organi pregona v predkazenskem postopku. Pri svojem delu uporabljam kazenskopravno zakonodajo v povezavi s poznavanjem vsebinske zakonodaje s področja javnega naročanja. Preiskovalci se zaradi strokovno zahtevnega področja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na proces preiskovanja, pri svojem delu srečujejo s težavami, ki jih predstavim v nalogi, navedem pa tudi rešitve, s katerimi bi povečali uspešnost preiskav in končni sodni epilog.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: javno naročanje, korupcija, preiskava, kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,32 MB) |
