101. Vpliv kulturne in zgodovinske dediščine na ustavno ureditevAlenka Fišer-Obrč, 2019 Opis: Namen magistrskega dela je proučiti, kako zgodovinska in kulturna dediščina vplivata na ustavno ureditev, prav tako smo želeli proučiti, kakšno vlogo pri tem ima svetovna zgodovina. Podrobno smo proučili države po celinah, ki smo jih izbrali glede na geografsko lego. Proučili smo zgodovino držav Azije, Afrike, Evrope in Latinske Amerike in arabske države. Zgodovino posameznih držav na celini smo proučili od najzgodnejših naselitev plemen in ljudstev. Za izbrane države smo proučili preambulo ali dele ustave, ki se nanašajo na zgodovinsko in kulturno dediščino. Ustavne ureditve se med seboj razlikujejo glede na geografsko lego in pripadnost celini, zaradi vpliva svetovne pretekle in polpretekle zgodovine. Države Azije in Afrike imajo v ustavni ureditvi zapisano kratko zgodovino s poudarkom na boju proti kolonialistom in za neodvisnost. Arabske države imajo v ustavni ureditvi zapisano pripadnost islamu kot državni veri. Države Latinske Amerike v ustavni ureditvi poudarjajo boj proti kolonializmu in boj za neodvisnost. Ustavne ureditve latinskoameriških držav poudarjajo svoje staroselske korenine in indijansko identiteto. V ustavah evropskih držav je v preambuli, če jo imajo, zapisana kratka polpretekla zgodovina, ki se nanaša na ustanovitev države po drugi svetovni vojni. Prav tako se sklicujejo tudi na prednike, na katere so izjemno ponosni. Svetovna zgodovina iz časa preseljevanja ljudstev in kasneje kolonializacije kakor tudi prva in druga svetovna vojna imajo velik vpliv na današnje ustavne ureditve držav, ne glede na celino.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 02.04.2020; Ogledov: 1820; Prenosov: 190
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
102. Public policy instrument evaluation in service of enabling grand strategy discourseAlenka Pandiloska Jurak, 2019 Opis: The purpose of the article is to illustrate the problem of public policy evaluation in regards to the availability of the information. By that, we want to warn about the issue of a disabled discourse of relevant social groups and institutions in the European Union. For this article, we evaluate public policy instrument H2020. The evaluation covers the availability of the data, that should enable interim and ex-post evaluation. The article offers a soulution to the emerging issue. Through the prism of Cultural political economy, the evaluation results also indicate the issue of Europe 2020 instruments retention. Consistency and transparency are not needed only throughout the different policies and strategy goals but also throughout their retention to assure the set goals.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Cultural Political Economy, Europe 2020, evaluation, discourse, horizon, indicators, policy analysis
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 1799; Prenosov: 68
Celotno besedilo (308,19 KB) |
103. Pot razvoja domov za starostnikeMartin Erjavec, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili vzroke, ki so pripeljali do potreb po ustanovah,
kot so zdajšnji domovi za upokojence, in razvoj zdravstvene nege skozi čas. Glavne podatke
smo pridobili z izvedbo kvalitativnih intervjujev, ki smo jih opravili z visoko strokovnimi
osebami, ki so oziroma še danes profesionalno delujejo v takih ustanovah, s pregledom
strokovne literature, kjer so razvidne smernice za prihodnost, in s podrobnim pregledom
organizacije dela v Domu upokojencev Kranj, v katerem smo zaposleni kot vodja tehnične
enote. Na začetku smo se osredotočili na populacijo ljudi, ki so potrebovali tako socialno
ustanovo za svoje lastno preživetje. Nekateri so prišli v ustanovo zgolj spokojno umreti, sicer
bi jih našli v kakšnem jarku, zato so se prve takšne ustanove imenovale tudi hiralnice. Kasneje
smo opisali, kako se je z razvojem in predvsem zaradi vse večjih zdravstvenih potreb ljudi
razvijala tudi zdravstvena nega, ki je danes na zelo visoki oziroma vrhunski ravni. Namen
raziskave je predvideti smernice vsebinskega razvoja, kot tudi razvoja zdravstvene nege v
domovih za upokojence v obdobju 2020–2030. Na osnovi takih raziskav bi se lahko tudi
tehnološko stroka v nekem obdobju pripravila na spremembe, ki jih prinaša razvoj v
prihodnosti. Ključnega pomena pri razvoju bo vsekakor Zakon o dolgotrajni oskrbi. Od tega
zakona bo odvisno, kako bodo organizacijsko in vsebinsko v prihodnosti videti domovi za
upokojence.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: domovi upokojencev, zdravstvena nega, razvoj, kvalitativni intervjuji, dolgotrajna oskrba, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,82 MB) |
104. Evalvacija vpliva probacijske službe na povratništvo in zaporsko populacijo v Republiki SlovenijiKarin Razdrh, 2021 Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav
srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v
veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi
obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju
prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018
pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali
je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški
sistem ter družbo.
Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo
predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje
Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj
Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem
pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z
ostalimi evropskimi državami.
V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in
cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si
zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske
populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico
vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko
rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji
obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila
ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 590; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1003,88 KB) |
105. |
106. |
107. |
108. |
109. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne upraveAlenka Senica, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,17 MB) |
110. |
