Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretična izhodišča: Prehrana vsakega posameznika je ključen člen zdravega načina življenja in je še toliko bolj pomembna za vsakega športnika, saj preprečuje nastanek motenj prehranjevanja. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 posameznikov, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz, uporabo t-testa in hi-kvadrat testa s pomočjo Microsoft Excela ter programa SPSS, verzija 25. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 žensk in 30 moških. Ugotovili smo, da 28 % (n = 14) anketiranih zelo dobro pozna problematiko motenj hranjenja; 12 % (n = 6) le-te ne pozna. 70 % (n = 35) vseh anketiranih meni, da nima dovolj informacij o tej problematiki. Pri tem smo na podlagi t-testa (t(48) = 2,342, p = 0,024)) potrdili hipotezo, da obstaja razlika v poznavanju problematike motenj hranjenja med moškimi in ženskami, in sicer je stopnja prepoznavanja te problematike višja pri ženskah. Ugotovili smo, da se je z motnjo hranjenja soočilo 30 % (n = 15) anketiranih, največ s prenajedanjem (67 %). Na podlagi hi-kvadrat testa (p = 0,014) smo potrdili hipotezo, da se ženske pogosteje soočajo z motnjami hranjenja kot moški. Razprava: Zdrav način prehranjevanja bi moral biti prvi cilj rekreativnih športnikov, saj prinaša pozitiven vpliv na dosego športnih ciljev in kakovost življenja. Motnje hranjenja so med športniki pogoste, zato je potrebno v prihodnje to področje še naprej raziskovati.
Keywords: motnje hranjenja, duševno zdravje, športna prehrana, športnik, vadba
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 26; Downloads: 0
Full text (1,51 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Keywords: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 23; Downloads: 0
Full text (1,51 MB)

Abstract: UVOD: Delo v domovih za starejše je fizično in psihično naporno, kar ima velik vpliv na zadovoljstvo na delovnih mestih. Za raziskovanje smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in tri hipoteze. METODA: V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme in izvedli kritični pregled literature. Deskriptivna metoda nam je omogočila analizo literature v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. Izpostavili smo pomembne pojme, jih opisali in podprli z obstoječimi študijami. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik v fizični obliki, dobljene podatke pa smo analizirali v programu SPSS. Razdeljenih je bilo 561 anketnih vprašalnikov. REZULTATI: Ugotovili smo, da se stopnja zadovoljstva na delovnih mestih statistično značilno ne razlikuje glede na spol, področje dela ali delovno dobo v organizaciji. Splošno zadovoljstvo je bilo na lestvici od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen) v povprečju ocenjeno s številom 6,6. Za izboljšanje zadovoljstva zaposleni v prvi vrsti s 40,3 % menijo, da bi se izboljšalo z višjo plačo, menijo pa tudi, da bi zadovoljstvo izboljšalo večje število kadra (27,7 %). Nekoliko manj jih meni, da bi zadovoljstvo izboljšali boljši medsebojni odnosi (19,7 %) ter več izobraževanj in usposabljanj (12 %). Le dva (0,4 %) pa sta podala svoj odgovor. RAZPRAVA: Zadovoljstvo na delovnem mestu je odvisno predvsem od stresa, ki ga zaposleni doživljajo, ter njihovih osebnih značilnosti in prepričanj. Ni pa odvisno od spola, področja dela in delovne dobe v organizaciji. Obstajajo dejavniki, ki bi jih organizacija lahko bolj upoštevala pri izboljševanju zadovoljstva svojih zaposlenih.
Keywords: zadovoljstvo na delovnem mestu, organizacijska klima, organizacijska kultura, stres na delovnem mestu, domovi upokojencev
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 40; Downloads: 0
Full text (2,25 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Keywords: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Published in ReVIS: 24.06.2025; Views: 74; Downloads: 2
Full text (3,19 MB)

Abstract: Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Keywords: i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Published in ReVIS: 12.05.2025; Views: 400; Downloads: 12
Full text (3,54 MB)