101. |
102. |
103. |
104. |
105. |
106. |
107. Vročanje po Zakonu o splošnem upravnem postopkuMaja Vukovič, 2013 Found in: osebi
Keywords: upravni postopek, fizično e-vročanje, vročevalec, neuspela vročitev, javno naznanilo, posebni primeri vročanja, napake pri vročanju, ZUP, ZPP, ZKP
Published: 19.06.2019; Views: 2483; Downloads: 155
 Fulltext (940,94 KB) |
108. Zastopanje stranke v upravnem postopkuKaja Kranjec, 2019 Abstract: V upravnem postopku lahko kot stranka nastopa vsaka fizična ali pravna oseba, na zahtevo katere se začne postopek ali zoper katero teče postopek, stranke pa so lahko tudi drugi (skupina oseb itd.), če so ti lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stranka je poleg organa oziroma uradne osebe nujni udeleženec upravnega postopka. Organ kot nadrejeni subjekt razmerja na podlagi pravil upravnega postopka avtoritativno odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Glavni namen upravnega postopka je zagotavljanje pravic in pravnih koristi posameznih strank do nadrejene institucije v upravnopravnem razmerju. Iz tega vidika je pomembno, da je vsaka stranka seznanjena s tem, kdaj ima možnost uveljavljati svoje pravice in obveznosti v upravnem postopku in kakšne so njene pravice na področju zastopanja. Stranka včasih ne more sama nastopati v postopku, ker nima procesne/poslovne sposobnosti ali stvarne legitimacije ali pa zgolj ne želi sama nastopati v postopku. V tem primeru stranka potrebuje zastopnika, ki v postopku deluje v njenem imenu. To so zakoniti zastopnik, začasni zastopnik, pooblaščenec in skupni predstavnik oziroma skupni pooblaščenec. V postopku pogosto sodeluje tudi stranski udeleženec, ki ima pravico udeleževati se postopka, če izkaže pravni interes. Namen diplomskega dela je analiza ustavnopravnega položaja in obstoječe zakonodaje in analiza obravnavanega področja. Jedro diplomskega dela obravnava stranke in njihovo zastopanje. Kot metodo raziskovanja v nalogi uporabljam teoretično deskriptivno metodo (opisno metodo) za pregled domače in tuje strokovne literature, metodo analize pri opredelitvi ustavnopravnega in zakonskega položaja stranke ter metodo sinteze pri oblikovanju sklepnih ugotovitev.
Found in: osebi
Published: 03.09.2019; Views: 3770; Downloads: 194
Fulltext (1,01 MB) |
109. Molk upravnega organaPetra Kovic, 2019 Abstract: Osrednja tematika tega diplomskega dela je molk organa v upravnem postopku. Pisanje se osredotoča predvsem na to, kaj lahko oseba kot stranka v upravnem postopku stori, če na odgovor s strani organa čaka dlje od predvidenega. Izvorna ideja molka organa temelji predvsem na zahtevi, da mora biti zagotovljeno pravno sredstvo, ki ga lahko stranke (v našem primeru udeleženci upravnopravnih razmerij) uporabijo ter tako varujejo in uresničujejo svoje pravice. Če stranka s strani pristojnega organa v predpisanem roku ne dobi odgovora, se mora v postopku aktivirati sama. To lahko stori po zakonsko urejeni podlagi, ki molčečnost organa sanira s fikcijo negativne odločbe. S pomočjo zbiranja literature, ki je bila doslej napisana na temo molka organa, deskriptivno in nato z združevanjem bistvenega za stranko, ki se v postopku sreča z molkom, v celovito sliko, so predstavljeni koraki, ki jim stranka v postopku pred upravnim organom lahko sledi, kadar pride do neodzivnosti organa, in sicer od molka na prvi stopnji do možnosti upravnega spora, če je to potrebno. Čas je nezanemarljiv dejavnik, še toliko pomembnejši, ko gre za varovanje pravic posameznikov ter javnih koristi, saj so posledice zamud lahko precejšnje. Zato je usmerjanje k odločitvam v razumnem časovnem okviru pomembna težnja, ki zagotavlja učinkovitejše varstvo pravic strank v postopkih ob dejstvu, da je za aktiviranje razpoložljivih mehanizmov potrebna angažiranost stranke same.
Found in: osebi
Published: 29.10.2019; Views: 2359; Downloads: 182
Fulltext (272,64 KB) |
110. Postopek izdaje gradbenega dovoljenjaMartina Kos, 2019 Abstract: Z uveljavitvijo GZ leta 2018, je jasno navedeno, kdaj se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodil po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je udeleženec postopka le investitor gradnje, medtem ko so v posebnem ugotovitvenem postopku sodelovali tudi stranski udeleženci, ki imajo izkazan pravni interes za sodelovanje, glede na dolocbe GZ. Z novim GZ je zakonodajalec želel zmanjšati investicijska tveganja in zagotoviti vecjo pravno varnost investicijske namere, saj imajo bodoci investitorji možnost pridobitve predodlocbe, s katero si zagotovijo nameravano gradnjo, brez tveganja hitrih sprememb predpisov. Namen GZ pa je bila tudi odprava težav na podrocju pridobivanja soglasij, kar je rešil s prekvalifikacijo soglasij v mnenja. Združil pa je tudi integracijo gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, s cemer naj bi se racionalizirali postopki, postali ucinkovitejši, s tem absolutno krajši, cenejši in bolj ekonomicni. GZ je tudi na novo dolocil stranske udeležence, ki imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon tudi omogoca legalizacije izvedenih gradenj pred njegovo uveljavitvijo in brez ustreznih upravnih dovoljenj. Vsaka takšna sprememba zakonodaje pa lahko v prakso prinese vecjo zmedo in zaradi njene nejasnosti vodi v odlocitve, ki za stranke velikokrat niso ugodne, zato te zoper njih uporabljajo tako redna kot izredna pravna sredstva. Ali je bil namen zakonodajalca po odpravi administrativnih ovir in skrajšanju ter poenostavitvi postopka pridobivanja upravnih dovoljenj na podrocju prostora dosežen, je še prezgodaj govoriti. Ko bodo leta 2021 v veljavo stopile vse dolocbe GZ kot tudi Zakona o urejanju prostora (ZUrepP-2), bo oceno lažje podati.
Found in: osebi
Published: 08.11.2019; Views: 3044; Downloads: 212
Fulltext (666,51 KB) |
