81. |
82. Ustavnopravni vidiki uporabe videokonferenčnega sistema v sodnih postopkihMelita Ulčar, 2016 Abstract: V okviru navodil Sveta Evrope je bil v Sloveniji leta 2011 uveden videokonferenčni sistem v pravosodju, ki predstavlja pomembno pridobitev za delovanje slovenskih sodišč. Ministrstvo za pravosodje je postavilo videokonferenčno opremo v enajstih razpravnih dvoranah okrožnih sodišč in enajstih centrih za socialno delo. Uporaba videokonferenčnega sistema ima pomembno vlogo zlasti pri zaslišanju otrok, žrtev spolnega ali drugega nasilja, skritih ter anonimnih prič ter oseb, ki zaradi različnih objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo priti na sodišče. Videokonferenco je mogoče izvesti v vseh fazah sodnega postopka, tako v kazenskih kot v civilnih zadevah.Izvajanje dokazov med državami članicami EU je urejeno z enotnimi evropskimi standardi, ki poenostavljajo in pospešujejo postopek izvedbe dokazov v drugi državi članici in s tem omogočajo uresničevanje pravice posameznika do učinkovitega sodnega varstva ter dostopa do sodišča. Osrednji in najpomembnejši del vseh sodnih postopkov je izvajanje dokazov. Sodišče sicer samo presodi, katere dokaze bo izvedlo, vendar pa mora strankam zagotoviti enakopravno obravnavo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Načelo enakega varstva pravic strank pomeni dolžnost sodišča, da varuje procesne pravice strank in drugih udeležencev ter jih opozarja nanje. Zahteva za "enakost orožij", to je za takšno ureditev in vodenje pravdnega postopka, ki zagotavlja enakopraven položaj strank, je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem, kot jo opredeljuje 22. člen Ustave RS.V kazenskem postopku so procesna jamstva ustavna kategorija in kot taka ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Po 29. členu Ustave RS mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe ter za njeno učinkovito izvajanje.
Found in: osebi
Published: 06.08.2018; Views: 2276; Downloads: 178
 Fulltext (1,01 MB) |
83. |
84. |
85. Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmiLara Kodran, 2018 Abstract: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Found in: osebi
Keywords: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Published: 17.08.2018; Views: 11813; Downloads: 738
Fulltext (817,01 KB) |
86. Hitri prekrškovni postopekMatija Šafarić, 2016 Abstract: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Found in: osebi
Keywords: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 3621; Downloads: 329
Fulltext (1,10 MB) |
87. Prosti preudarek v orožnem pravuMarko Grujičić, 2012 Found in: osebi
Keywords: orožno pravo, prosti preudarek, diskrecija, nedoločeni pravni pojavi, načelo legalitete, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti, načelo enakosti, orožje za varnost, ugotavljanje zanesljivosti
Published: 22.08.2018; Views: 2538; Downloads: 165
Fulltext (872,09 KB) |
88. Ustavnosodna presoja preiskave stanovanja in drugih prostorovDarko Milanovič, 2011 Found in: osebi
Keywords: preiskava stanovanja, hišna preiskava, nedotakljivost stanovanja, zasebnost, ustavna pritožba, ekskluzija dokazov, policija, sodišče, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Published: 23.08.2018; Views: 2526; Downloads: 121
Fulltext (664,11 KB) |
89. |
90. Varstvo osebnih podatkov pri uveljavljanju pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v EUGregor Ovijač, 2017 Abstract: V magistrskem delu je obravnavano varstvo osebnih podatkov pri uveljavljanju pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v EU. V uvodu je predstavljena normativna ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji in EU ter razvoj varstva osebnih podatkov na tem področju. Pri tem so še posebej podrobno predstavljeni Uredba (ES) 883/2004, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Listina o temeljnih pravicah EU, Direktiva (ES) 95/46, Uredba (ES) 2016/679, Evropska konvencija o človekovih pravicah itd. Poleg tega pa so navedene tudi ustavne določbe in ustavna načela v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja (temeljna načela, zgodovina, dejavnosti, ustavna pravica do pokojnine, zavarovanci, prispevki, področje matične evidence, obdelava osebnih podatkov, vrsta pravic, postopek uveljavljanja pravic, področje upravljanja z dokumentarnim gradivom) in varstvo osebnih podatkov znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glavni del naloge se nanaša na predstavitev standardov EU pri prenosu osebnih podatkov v sistemu mednarodnega zavarovanja in primerjava teh standardov s standardi, ki jih spoštuje ZPIZ. Tako je predstavljen način obdelave pridobljenih osebnih podatkov ter način njihovega posredovanja tujim nosilcem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Znotraj vseh teh postopkov pa je prikazan način varstva osebnih podatkov in izpostavljenost morebitnim kršitvam. Predstavljene so tudi pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo, in obveznosti zavarovanih oseb.
Found in: osebi
Published: 24.08.2018; Views: 2085; Downloads: 143
Fulltext (1,07 MB) |
