Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


131 - 140 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
131.
Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenosti
Maja Matičič, 2020

Opis: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1143; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

132.
133.
Zvestoba uporabnikov podjetja Telemach. Opredelitev, analiza in priporočila.
Maja Koščak, 2021

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali dejavnike zvestobe (kakovost storitev, izpolnitev pričakovanj, splošno zadovoljstvo, uporabniško izkušnjo in ceno storitev) uporabnikov podjetja Telemach. Cilj diplomskega dela je podrobneje analizirati, kako posamezni dejavniki vplivajo na lojalnost uporabnikov. Izkazalo se je, da cena ni ključni dejavnik. Z anketo smo potrdili hipotezo, da uporabniki, ki vsaj en dejavnik zvestobe ocenijo z nadpovprečno oceno, dosegajo nadpovprečno zvestobo. Z analizo smo ovrgli tretjo hipotezo, saj se je izkazalo, da vsi uporabniki, ki so z nadpovprečno oceno ocenili vsaj dva dejavnika zvestobe, niso tudi najzvestejši uporabniki. Eno ključnih priporočil za povečevanje zvestobe je ohranjanje neposrednega stika z uporabniki. Zaradi raznolikosti storitev podjetja in potreb uporabnikov bo moralo podjetje Telemach najti način, kako s posameznim uporabnikom vzpostaviti komunikacijo, ki bo omogočala hitre povratne informacije o zadovoljstvu s storitvami in čim hitrejši odziv podjetja s prilagoditvijo storitev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zvestoba, uporabniki, Telemach, cena, zadovoljstvo, telekomunikacije, internet, televizija, mobilna telefonija
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 984; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (875,54 KB)

134.
135.
136.
137.
Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem
Friderika Kresal, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1143; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

138.
Voditeljske kompetence ter intuitivno odločanje vršnih in srednjih menedžerjev v avtomobilski industriji
Ivan Erenda, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se vršni in srednji menedžerji v slovenski avtomobilski industriji odločajo na podlagi intuicije in v kolikšni meri, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji intuitivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji ? Namen: U gotoviti prisotnost intuitivnega odločanja pri vršnih in srednjih menedžerjih v slovenski avtomobilski industriji, ugotoviti vpliv njihovih vedenjskih kompetenc in čustvene inteligence na intuitivno odločanje, ugotoviti njihovo stopnjo intuitivnosti ter na osnovi izvedenega teoretičnega in empiričnega raziskovanja izoblikovati komponente in vplivne faktorje modela voditeljskih kompetenc intuitivnega odločanja. Metoda: Kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo anketnega vprašalnika kot primarnega merskega inštrumenta s sledečo strukturo: (1) demografija, (2) čustvena inteligenca (SSEIT % Schutte Self - report Emotional Intelligence Test), (3) stili odločanja (GDMS % General Decision Making Style) in (4) intuitivnost (AIM Survey % Agor Intuitive Management Survey). Statističn a obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomočjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, faktorska analiza, regresijska analiza in analiza variance. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali, da respondente v raziskavi k pomembnim odločitvam pogosto usmerja intuicija (79,3 % se jih odloča intuitivno) , statistično značilne razlike pa se pojavljajo (1) glede na spol , in sicer se ženske v povprečju odločajo nekoliko bolj intuitivno kot moški, in (2) glede na vodstvene izkušnje, pri čemer so anketiranci z najmanj vodstvenimi izkušnjami mnenja, da jih ne u smerja intuicija, medtem ko vsi ostali menijo, da jih usmerja intuicija (takih je več kot tri četrtine). Ugotovitev raziskave glede vedenjskih kompetenc je, da le - te nimajo statistično pomembnega vpliva na intuitivno odločanje ; enako velja za čustveno inte ligenco. Pomembnejša ugotovitev raziskave glede stopnje intuitivnosti je, da imajo anketiranci relativno visoko intuitivnost, saj je dosežen povprečni rezultat 7,1 od 12 možnih točk. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da se stopnja intuitivnosti viša z l eti vodstvenih izkušenj ter s stopnj o izobrazbe. Organizacija: Izvedena raziskava in pričujoča doktorska disertacija predstavljata pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj z vzpostavljenim modelom intuit ivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji nosi ta potencialno praktično (aplikativno) dodano vrednost na področju upravljanja menedžerskih kadrov tako na področju avtomobilske industrije kot tudi sicer. Družba: Pos tavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene in ciljno usmerjene raziskave tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnost: Originalnost izvedene raziskave in doktorske disertacije opredeljuje dejstvo, da v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi ni moč zaslediti raziskave, ki bi vključevala elemente uporabljene operacionalizacije (preučevanje odnosa med voditeljskimi kom petencami in intuitivn i m odločanj em ) , kot je to primer v pričujoči raziskavi, kar nedvomno potrjuje njeno originalnost. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so opredeljene v okviru: (1) Omejitev zmožnosti podajanja celovitega t eoretično retrospektivnega pregleda posameznih obravnavanih področij v okviru teoretičnega dela raziskave. (2) Uporaba standardiziranih merskih inštrumentov tujega izvora in potencialne razlike med okolj em, v katerem so merski inštrumenti bili zasnovani , i n okoljem , v katerem so merski inštrumenti bili uporabljeni. (3) Omej ene zmožnosti prevodov merskih inštrumentov za besede, besedne zveze in fraze v izvornih anketnih vprašalnikih , za katere ne obstajajo adekvatni slovenski prevodi. (4) Uporaba metode Paje k, ki se je v preteklih raziskavah uporabljala predvsem na področju naravoslovnih ved in pri ugotavljanju mreženj, medtem ko uporaba navedene metode pri kvantitatvini raziskavi predstavlja relativno novost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: menedžment, vedenjske kompetence, čustvena inteligenca, intuicija, intuitivno odločanje, avtomobilska industrija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1367; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

139.
Pomen socialnega kapitala v podjetništvu
Maja Bašelj, 2016

Opis: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek. Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi načine, kako ga okrepiti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 709; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

140.
Raziskava vpliva uporabe mobilnih telefonov na neposredno komuniciranje in medosebne odnose
Maja Blatnik, 2017

Opis: V zadnjih letih se je tempo življenja za mnoge posameznike močno spremenil. Ob obilici obveznosti mnogokrat zgubljamo stike z našo bližnjo okolico in socialnim omrežjem. Ob pojavu mobilnih telefonov in hitrem razvoju le teh smo glede ohranjanja stikov pridobili mnoge prednosti. Uporaba mobilnih telefonov, nam je ob hitrem tempu življenja ki ga živimo, prinesla mnogo lažje usklajevanje tako poslovnih kot tudi zasebnih obveznosti. Z leti uporabe so se pri mnogih posameznikih pojavile tudi manj prijetne posledice, ki se jih večina niti ne zaveda. Sam proces komuniciranja se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil. Mnogo posameznikov, kljub temu, da imajo možnost vzpostaviti komunikacijo v živo, uporabljajo za komuniciranje s svojo okolico predvsem svoje mobilne telefone. Posledično pa je tudi sam komunikacijski prosec postal plitkejši, medosebni odnosi pa manj pristni. Nove oblike komuniciranja pa so se zaradi uporabe mobilnih telefonov pričele pojavljati tudi na javnih mestih. Mnogo posameznikov zaradi uporabe mobilnih telefonov in predvsem zaradi pregledovanja svojega mobilnega telefona na javnih mestih izgublja možnost vzpostavljanja komunikacije z svojo okolico. Kljub temu, da je porast mobilnih telefonov na trgu prisotna dobri dve desetletji so negativne posledice že vidne in opravičeno se lahko sprašujemo kakšne razsežnosti posledic prinaša prihodnost. Je prihod mobilnih telefonov prinesel novo komunikacijsko revolucijo? Kako se bo pot komuniciranja nadaljevala?
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mobilni telefoni, komunikacija, medosebni odnosi, posledice, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh