11. Nagrajevanje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorjuInes Nekič Leben, 2020 Opis: Sistem nagrajevanja nas spremlja skozi celotno življenjsko obdobje. Pomemben je tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Že od malega so nas z nagrajevanjem usmerjali, kaj je prav in kaj narobe, oziroma so nas z nagrado nagradili, ko smo kaj dobro naredili. Na delovnem mestu je popolnoma enako. Delodajalec z nagrado nagradi zaposlenega za uspešno opravljeno delo tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Zaposlene je treba nagrajevati, saj nihče ne bo dajal vsega od sebe in se trudil za prazen nič. Delodajalec mora poskrbeti za zadovoljstvo svojih zaposlenih z dobrim sistemom nagrajevanja, saj le zaposleni, ki se čuti pomembnega, kot del neke organizacije, lahko prispeva k njeni uspešnosti. Po načinu delovanja se javni in zasebni sektor razlikujeta. Javni sektor deluje po nekapitalskih izhodiščih, kar pomeni, da se financira iz proračuna. Zasebni sektor pa deluje po kapitalskih izhodiščih, saj je njegov cilj večanje dobička. V obeh sektorjih poznamo tako finančno kot nefinančno obliko nagrajevanja. Nefinančna oblika nagrajevanja v zadnjem času pridobiva pomembnost, saj ima namen usmerjati razvoj posameznika in ima včasih celo večji pozitivni učinek na zaposlenega kot sama finančna nagrada. Izvajanje poslovne strategije organizacij podpira učinkovit sistem nagrajevanja in prispeva k večji uspešnosti in učinkovitosti zaposlenih. Primerjavo podeljevanja nagrad v javnem in zasebnem sektorju prikazuje raziskava, izvedena z anketo med zaposlenimi v obeh sektorjih. Raziskava prav tako ugotavlja kako so zaposleni zadovoljni z nagrajevanjem v posameznem sektorju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nagrajevanje, javni sektor, zasebni sektor, raziskava, Grozd malih domov
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1771; Prenosov: 163
 Celotno besedilo (2,57 MB) |
12. Analiza sodne prakse transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas po noveli ZDR-1Ines Filipšek, 2018 Opis: V slovenski praksi je sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas globoko ukoreninjeno. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) poskuša omejiti uporabo pogodb za določen čas z naštevanjem taksativno določenih razlogov, v katerih je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas dopustna. Delodajalci morajo pri sklepanju paziti tudi na časovno omejitev, ki jo zakon določa za te pogodbe. Zakonodajalec poskuša destimulirati delodajalce za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z določitvijo odpravnine, ki pripada delavcu ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru kršitve zakonskih določil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pride na podlagi zakona avtomatično do transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je za delodajalca civilna sankcija. ZDR-1 je uvedel nekaj novosti, katerih namen in cilj sta bolj učinkovito omejevanje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in preprečevanje zlorabe. Skozi pregled sodne prakse nepravilnosti pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledične transformacije v pogodbo za nedoločen čas se skuša ugotoviti, kako določbe zakona učinkujejo v praksi in kako sledijo namenu in ciljem najpomembnejših sprememb.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 2588; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,05 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. Demokracija in človekove pravice v Islamski republiki IranInes Brženda, 2020 Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika o demokraciji in človekovih pravicah v Islamski republiki Iran. Iran kot teokratična država z državno vero islam ima po določbah ustave vse zakone podrejene verskim zakonikom na temeljih islamskih načel. Metode, uporabljene med magistrskim delom, so bile družboslovno raziskovanje in primerjalna analiza. Uporabljena so bila tudi različna poročila mednarodnih organizacij o kršitvah človekovih pravic v Iranu. Skozi nalogo smo poskušali ugotoviti, ali je lahko Iran s svojim političnim sistemom demokratičen in kako zagotavlja varstvo človekovih pravic. Za razumevanje naloge je bilo pomembno, da je analizirana bogata zgodovine Irana in se tako pridobi razumevanje političnega razvoja. Zgodovinski razvoj ustave in analiza trenutno veljavne ustave nam omogoči pregled ustavnih pravic in spreminjanje le-teh v zadnjem stoletju. Ker je Iran teokratična država z islamsko vero, se je bilo treba seznaniti s pojmom islamske vrednote, božjimi zakoni, šeriatskim pravom. Na podlagi tega bomo lahko razumeli postopke sprejemanja zakonov, ki morajo temeljiti na omenjenih načelih. Spoznali smo lahko, da sta bogata zgodovina Irana in prisotnost vere islam močno vplivala na političen razvoj države, kot jo poznamo danes. Islamska vera ni samo verovanje v Boga, ampak narekuje verniku, kako se obnašati v vseh življenjskih situacijah. Globoka zakoreninjenost islamskih vrednot in prepletenost vere z vsakdanjim življenjem predstavljata za družbo velik izziv pri prilagajanju zahtevam sodobnega časa. To je trenutno največja bitka, ki jo bijejo Iranci med mladimi državljani, ki so željni sprememb, in starejšimi kleriki, ki se strogo upirajo kakršnim koli spremembam ali modernizaciji družbe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Islamska republika Iran, ustava, človekove pravice, islam, demokracija
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1311; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,64 MB) |
17. |
18. |
19. |
