Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


71 - 80 / 80
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
71.
72.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave tendinopatij spodnjih okončin
Vesna Wolf, 2022

Abstract: Tendinopatije predstavljajo velik delež športnih poškodb, vzrok za njihov nastanek pa se skriva v čezmernih ponavljajočih se obremenitvah. Simptomi tendinopatij zavzemajo bolečino, občutljivost na dotik, omejeno funkcijo in morebitno otekanje tetive. Med najpogostejše tendinopatije spodnjih udov se uvrščajo tedinopatija patelarnega ligamenta, ahilove tetive in glutealnih mišic. Zdravljenje tendinopatij je v prvi vrsti konzervativno, v primeru njegove neuspešnosti pa sledi operativni poseg. Konzervativna obravnava tendinopatij je sestavljena iz različnih fizioterapevtskih modalitet, med katerimi se v največji meri uporablja kinezioterapevtske pristope. V diplomskem delu smo želeli preveriti ter med seboj primerjati učinkovitost različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi tendinopatij spodnjih okončin. Namen je bil tudi preveriti uporabnosti biomarkerjev za sledenje napredku zdravljenja ter na podlagi rezultatov podati smernice za rehabilitacijo tendinopatij. Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je kinezioterapija učinkovita pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju funkcije, pri čemer EKS vadba po Alfredsonovem protokolu ni učinkovitejša od EKC-KON vadbenih protokolov (Silbernagelov, Stanish in Curwinov ter HSR) kot je veljalo prepričanje v preteklosti. Metode fizikalne terapije (NL in UGV) naj se uporabljajo kot dodatno sredstvo za zmanjševanje bolečine, poglavitni del zdravljenja pa naj predstavlja kinezioterapija. Glede na smernice naj se vadba začne z IZOM vadbo, nadaljuje z IZOT vadbo ter zaključi z vadbo pliometrije ter športno specifičnimi gibanji. Vadbeni programi naj upoštevajo načela postopnega stopnjevanja obremenitve in naj bodo individualno prilagojeni značilnostim pacienta. Biološki biomarkerji, opazovani z UZ in MRI, so učinkoviti pri zaznavanju sprememb v strukturni zgradbi tetiv ter razlikovanju med asimptomatsko in simptomatsko stranjo. Kljub temu postavitev diagnoze tendinopatije v osnovi ostaja klinične narave, slikovna diagnostika pa naj se uporabi kot dodatno diagnostično sredstvo. Študije si niso enotne v trditvi, da so biološki biomarkerji učinkoviti pri spremljanju napredka zdravljenja. Zaključujemo, da so trenutno najbolj učinkoviti parametri za spremljanje napredkov v zdravljenju klinični kazalniki, in sicer spremembe v bolečini, funkciji, moči in gibljivosti prizadetega telesnega predela. Menimo, da so v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave, ki bi med seboj primerjale učinkovitost kinezioterapije ter fizikalne terapije dolgoročno (> 12 tednov), treba pa bi bilo tudi postaviti nove smernice obravnave za vsako tendinopatijo spodnjih okončin posebej.
Found in: osebi
Keywords: tendinopatija, kinezioterapija, biomarkerji
Published: 28.07.2022; Views: 745; Downloads: 80
.pdf Fulltext (1,01 MB)

73.
74.
Etične dileme pri namestitvi pacienta v izolacijo
Vesna Jež, 2022

Found in: osebi
Keywords: etika, zdravstveni delavci, okužbe, etične dileme, pacient
Published: 19.12.2022; Views: 451; Downloads: 39
.pdf Fulltext (834,87 KB)
This document has many files! More...

75.
Optimizacija programov za podporo poslovanja v Javnem zavodu Šport Ljubljana
Vesna Ostojić, 2023

Found in: osebi
Keywords: dokumentni sistemi, Terefore™, Unisoft, nabava
Published: 25.04.2023; Views: 517; Downloads: 29
.pdf Fulltext (2,01 MB)

76.
77.
Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti
Mateja Kocjan, 2024

Abstract: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti. Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Found in: osebi
Keywords: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Published: 13.03.2024; Views: 163; Downloads: 30
.pdf Fulltext (2,02 MB)

78.
Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo
Mateja Rožmanc, 2024

Abstract: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi. Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje. Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno. Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije. Cilji raziskave so bili: • pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje epilepsije, • ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo, • ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo, • ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju, • ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala, • ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe do oseb z epilepsijo Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja. Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Found in: osebi
Keywords: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Published: 08.05.2024; Views: 95; Downloads: 5
.pdf Fulltext (1,86 MB)

79.
Uvajanje kazalnika higiene rok v prizadevanjih za varnost in kakovost oskrbe starejših v domovih za starejše
Barbara Sopčič, 2024

Abstract: Izhodišča: Preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, je eden od pomembnih kazalnikov kakovosti dela zdravstvenih delavcev ter zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov. Zdravstvena oskrba v socialnovarstvenih zavodih je povezana s specifičnim tveganjem nastanka okužb, povezanih z zdravstvom. Zaposleni so dolžni izvajati dejavnosti ter ukrepe, ki vodijo k preprečevanju nastanka okužb, povezanih z zdravstvom, saj s tem ohranjajo kakovostno in varno zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo stanovalcev v domovih za starejše. Metode: Magistrsko delo je temeljilo na kvalitativnem in kvantitativnem raziskovalnem pristopu, v začetnem delu je bil opravljen pregled literature. Literaturo smo poiskali s pomočjo iskalnika COBBIS, pod ključnimi besedami »higiena rok«, »pet trenutkov za higieno rok«, »izobraževanje«, »usposabljanje«, »opazovalec higiene rok«, »strokovna navodila za higieno rok«, »potreba po razkuževanju«, »kakovost zdravstvene obravnave«, »varnostni odkloni«. Poslužili smo se tudi elektronskih virov, in sicer podatkovne baze CHINAL ter bibliografske baze podatkov zdravstvene nege, Medline in Pub Med. Prav tako smo se poslužili tudi spletne strani Svetovne zdravstvene organizacije in Ministrstva za zdravje RS, v namen dostopa do ustreznih zakonov in pravnih aktov. V drugem delu smo za opazovanje uporabili obrazec za opazovanje higiene rok. Obrazec je izdelan po metodologiji World Health Organization in se v bolnišnicah že uporablja za opazovanje higiene rok. Rezultati: V skupnem izračunu vseh opazovanih profesionalnih skupin smo pridobili podatek, da je bilo 91,6 % zaposlenih pri svojem delu doslednih pri higieni rok. Delež diplomiranih medicinskih sester, fizioterapevtov in delovnih terapevtov pri doslednosti higiene rok je bil 100 %, zdravstvenih tehnikov 93,9 %, bolničarjev negovalcev 93,2 %, socialnih oskrbovalk, strežnic, izvajalcev javnih del pa 85,3 %. Med opazovanimi profesionalnimi kategorijami sta bili tudi socialni delavki, ki sta dosegli skupno 87,5 % doslednost higiene rok. Razprava: Podatek raziskave v Domu starejših občanov Črnomelj po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije nakazuje zelo dober rezultat, saj se zaposleni v zadostni meri zavedajo pomena higiene rok, dosegajo več kot 70 % doslednost pri higieni rok in s tem stremijo k preprečevanju prenosa okužb med stanovalci in med zaposlenimi. Kljub dobremu rezultatu pa se moramo zavedati, da še vedno obstajajo izboljšave na področju higiene rok, zato moramo vse zaposlene v zavodu kontinuirano izobraževati in redno izvajati opazovanja higiene rok.
Found in: osebi
Keywords: higiena rok, kakovost in varnost, opazovanje higiene rok
Published: 08.05.2024; Views: 87; Downloads: 3
.pdf Fulltext (1,48 MB)

80.
Kakovost dela in zadovoljstvo diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicine
Janja Ahlin, 2024

Abstract: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri kontinuirani in holistični oskrbi pacientov na primarni ravni. Z zdravnikom družinske medicine in s srednjo medicinsko sestro skrbi za izboljšanje zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja in vodenje kroničnih pacientov. Pri svetovanju, vzgoji in učenju jim pomagajo še različni ostali strokovni profili, ki so zaposleni v zdravstvenovzgojnih centrih ali centrih za krepitev zdravja. V magistrskem delu smo pregledali kazalnike kakovosti dela v ambulanti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre povprašali o zadovoljstvu dela v ambulantah družinske medicine. Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno za kakovostno, strokovno in pravočasno opravljeno delo. Metoda: Uporabili smo dve metodi dela. Za teoretični del smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu medicinskih sester. Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop s katerim smo analizirali kazalnike kakovosti dela, ki smo jih pridobili iz dokumentov spremljanja kazalnikov kakovosti dela v ambulantah družinske medicine od leta 2015 do leta 2020 in kvantitativni pristop, kjer smo z anketiranjem povprašali diplomirane medicinske sestre o zadovoljstvu pri delu. Rezultati: Kazalniki kakovosti v ambulantah družinske medicine se letno povečujejo. Rahel upad beležimo le v obdobju epidemije, ko je bilo delovanje ambulant družinske medicine močno okrnjeno. Zaradi pomanjkanja podatkov statistično tega nismo mogli dokazati, smo pa statistično dokazali, da ni razlik v stopnji zadovoljstva med DMS glede na to ali so zaposlene v javnem oziroma zasebnem sektorju. Ob primerjavi zadovoljstva diplomiranih medicinskih sester v letu 2017 in 2023 smo zaradi pomanjkanja podatkov lahko žal le opisno, potrdili, da je nezadovoljstvo pri delu v letu 2023 višje. Anketa je tudi s statistično obdelavo dokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji zadovoljstva glede na željo zaposlene ali si želijo zamenjati delovno mesto ali ne. Tiste, ki so pri delu nezadovoljne si želijo zamenjave delavnega mesta. Razprava: Naloge ambulante družinske medicine so ohranjanje in krepitev zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja, ki jih z različnimi storitvemi poskušajo zmanjšati ali odstraniti, ter kontinuirano in kakovostno vodenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Te naloge so uresničljive, če se redno spremljajo kazalniki kakovosti, ki nam prikazujejo, kako se delo na primarnem nivoju zdravstva opravlja. Spremljanje kazalnikov pa je potrebno redno analizirati, se o rezultatih pogovoriti, jih primerjati s prejšnjimi leti, ter pravočasno ukrepati ob odstopanjih in poslabšanjih. Za kakovostno opravljeno delo bi bilo potrebno letno spremljati tudi zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Če bodo zaposleni zadovoljni bodo delo opravili hitreje in boljše. Zadovoljni pacienti se počutijo bolj varne in bolje obravnavane, kar pa je cilj vsake ambulante.
Found in: osebi
Keywords: kakovost, zadovoljstvo, diplomirana medicinska sestra, ambulanta družinske medicine.
Published: 08.05.2024; Views: 92; Downloads: 6
.pdf Fulltext (10,35 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top