Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 1942; Prenosov: 225
Celotno besedilo (2,95 MB)

Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki, ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito, predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh, večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice, tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po katerem se rešujejo problemi. Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo, policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami pri obravnavanju primerov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1731; Prenosov: 92
Celotno besedilo (921,12 KB)

Opis: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami. Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju. Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic. Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha, obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla iz odnosa. Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1940; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,83 MB)

Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, inovacija, organizacija, dejavniki inovativnosti, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,24 MB)