21. |
22. Sodna praksa Sodišča EU s področja delovnega pravaAnja Smodič, 2023 Opis: V magistrskem delu sem predstavila evropsko delovno pravo, Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) in predhodno odločanje v evropskem pravu. Nato sem predstavila deset primerov sodb SEU iz delovnega prava in njihov vpliv na nacionalno zakonodajo in sodno prakso držav članic EU ter poleg navedla še uporabljene pravne vire iz sodb. Sodbe so s področja organizacije delovnega časa, prenosa podjetij, napotitve delavcev, letnega dopusta, enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, spremembe spola in starostne pokojnine ter varstva nosečih delavk oz. delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, pri delu. Skozi te primere in vključeno slovensko delovnopravno sodno prakso ter dodatno raziskavo slovenske delovnopravne sodne prakse, sem prišla do ugotovitev, da je slovenska sodna praksa s področja delovnega prava usklajena z odločitvami SEU ter da slovenska delovna in socialna sodišča ne dajejo več pravic, kot veleva evropska zakonodaja. V zadnjem delu sem se lotila statistične raziskave naslavljanja predhodnih vprašanj držav članic EU ter izdanih sodb SEU iz delovnega prava v obdobju od januarja 2018 do avgusta 2022. Namen pridobivanja podatkov je bil ugotoviti, ali Slovenija naslavlja na SEU zelo malo predhodnih vprašanj s področja delovnega prava. Iz predstavljenih podatkov lahko vidimo, da je temu žal tako, v analizi pa sem predstavila tudi razloge za to. V zaključku sem pozornost namenila prihodnjemu razvoju delovnega prava, pri čemer sem delno izhajala tudi iz predstavljenih sodb SEU. Navedla sem razloge nacionalnih sodnikov, zakaj se generalno gledano neradi poslužujejo postavljanja predhodnih vprašanj na SEU. Direktnih statističnih podatkov o številu naslovljenih predhodnih vprašanj držav članic EU in sodbah SEU na področju delovnega prava nisem nikjer zasledila, zato sem z lastno raziskavo statistike tega področja prišla do novih podatkov. S prevodi iz tujih virov, kot so npr. mesečna poročila za delovno pravo Evropske komisije, sem v slovenski jezik doprinesla vpogled v to, kako so predstavljene sodbe vplivale na delovno pravo držav članic EU. Prav tako sem tudi s prevodi iz raznih tujih virov prikazala aktivnost oz. neaktivnost nacionalnih sodnikov pri postavljanju predhodnih vprašanj. Na podlagi vsega predstavljenega lahko dobimo nek dodaten vpogled v evropsko delovno pravo in v to, kakšne spremembe se obetajo v prihodnje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropsko delovno pravo, sodbe SEU iz delovnega prava, SEU, predhodno vprašanje, statistična analiza predhodnih vprašanj in sodb SEU iz delovnega prava, pravo EU, nacionalni sodnik, nadaljni razvoj delovnega prava
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
23. |
24. Rationae personae pred Mednarodnim kazenskim sodiščem pri najhujših hudodelstvihAnja Soderžnik, 2014 Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazenska sodišča, vojno pravo, personalna imuniteta, vojni zločini, zločini proti človeštvu, genocid, kazniva dejanja, odgovornost
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 2901; Prenosov: 145
Celotno besedilo (688,34 KB) |
25. Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicahAnja Soderžnik, 2023 Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,46 MB) |
26. |
27. |
28. Ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine v d. o. o. in d. d.Aljaž Čoko, 2019 Opis: Diplomsko delo opisuje in predstavlja instituta ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov tako v delniški družbi kakor tudi v družbi z omejeno odgovornostjo. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) instituta ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov določa v poglavju o delniški družbi, v poglavju o družbi z omejeno odgovornostjo pa v zvezi s tema institutoma napotuje na smiselno uporabo določb o delniški družbi. Poglobitev v obe obliki kapitalskih družb, njune organe ter njihove pravice in obveznosti pa hitro opozori na obstoj nekaterih bistvenih razlik med obema oblikama gospodarskih družb, zaradi katerih tudi ureditev institutov ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov ne more biti enaka. Diplomsko delo opisuje delniško družbo, družbo z omejeno odgovornostjo in njune organe ter z analizo teorije in sodne prakse primerja in opozarja na razlike med institutoma ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov v delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo. Na koncu še primerja ureditev institutov ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Hrvaški.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 3346; Prenosov: 351
Celotno besedilo (514,21 KB) |
29. Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksiMark Grossman, 2019 Opis: Diplomsko delo (Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksi) se ukvarja s spregledom pravne osebnosti, to je oblika odgovornosti družbenika za obveznosti družbe v določenih, zakonsko predpisanih primerih. Delo namenja največ pozornosti jamčevalnemu spregledu, vendar ne zanemari pripisnega spregleda in mogočih smeri učinkovanja spregleda pravne osebnosti. Poleg analize sodne prakse posveča veliko pozornosti tudi samemu institutu spregleda pravne osebnosti, njegovemu razvoju in uporabi v drugih državah. Da se delo lahko celostno ukvarja z obravnavano temo, pozornost posveča tudi oblikam družb, ki jih pozna slovensko pravo in se krajše seznani tudi s sodno prakso kot pravnim virom. Glavni namen diplomskega dela je pregled vseh dostopnih sodnih odločb na temo spregleda pravne osebnosti v slovenski sodni praksi in njihovo vrednotenje. Namen diplomskega dela je predvsem z jezikovno in primerjalno metodo analizirati dostopno sodno prakso in oblikovati uporabne zaključke, hkrati pa predstaviti temeljne vidike instituta spregleda. Tako upamo, da se bo diplomsko delo vsaj do neke mere seznanilo z institutom spregleda pravne osebnosti predvsem v Sloveniji in v slovenski sodni praksi. Za določene težave, ob katere se diplomsko delo obregne, za njihovo obravnavo zaradi omejitev nima zadosti časa, napoti tudi na ustrezno literaturo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 2463; Prenosov: 195
Celotno besedilo (789,49 KB) |
30. Problematika javnega naročanja in pravno varstvo v postopkih javnega naročanjaLara Kraljevič, 2019 Opis: V diplomskem delu sta obravnavani temi javnega naročanja in pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Predstavljeni so osnovni pojmi, temeljna načela, vrste in faze postopkov, odločitve naročnikov ter pravno varstvo, ki je zagotovljeno v teh postopkih. Tema je predstavljena s pomočjo opisne metode. V delu so preverjene tri hipoteze, pri čemer sta po analizi podatkov dve potrjeni, ena pa le delno potrjena. V celoti potrjeni sta hipotezi, da pravni sistem Republike Slovenije ne zagotavlja zadostnega pravnega varstva v postopkih javnega naročanja in da naročniki nimajo dovolj strokovnega znanja za pripravo kakovostnih javnih naročil, zaradi pomanjkljivo pripravljene dokumentacije pa je posledično več možnosti za kršitve. Hipotezo o nezadostnem pravnem varstvu sem potrdila na podlagi ugotovitve, da zoper odločitev Državne revizijske komisije ni konkretnega pravnega varstva. Pri potrjevanju hipoteze o nezadostnem strokovnem znanju naročnikov je strokovnost razdeljena na poznavanje prava javnega naročanja in poznavanje predmeta javnega naročila. Skozi posamezne faze postopka je predstavljeno, kaj pravo javnega naročanja zahteva od naročnikov in kateri problemi se največkrat pojavljajo. Razloge za potrditev hipoteze o nezagotavljanju konkurence sem navajala v povezavi s kompleksnostjo in zahtevnostjo sistema javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Ta hipoteza je bila delno potrjena, saj bi za popolno potrditev potrebovala analizo konkretnih primerov, ki dokazujejo nezmožnost priprave konkurenčne ponudbe. Obravnavana problematika je pomembna, saj področje javnega naročanja zajema velik del subjektov, ki v njem sodelujejo, tako javnega kot zasebnega prava. Zaradi širine področja in števila sodelujočih subjektov je posledično obsežna tudi problematika, ki se pojavlja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 2946; Prenosov: 330
Celotno besedilo (838,93 KB) |
