Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Družinski zakonik, ki je v uporabi od leta 2019, je v slovenski red prinesel kar nekaj novosti ter reformiral obstoječe družinsko pravo. Pričujoča doktorska disertacija se v svoji vsebini dotika zlasti tem, ki se nanašajo na razmerja med starši in otroci, poudarek je na koristih otrok ter iz tega izhajajočih ukrepih za varstvo njihovih koristi. V disertaciji so s teoretičnega vidika predstavljeni ključni pojmi, ki definirajo osnovna razmerja med starši in otroci, od starševske skrbi, prvenstva in odgovornosti staršev, pozitivnega starševstva, do ustavnih pravic, ki se dotikajo starševskih pravic in obveznosti, posebnega varstva in skrbi za otroke ter orisa ogroženosti otrok in možnih ukrepov, s katerimi država zagotavlja zaščito otrok kot posebej varovane kategorije, v primerih, ko starši za otroke ne skrbijo, če otroci staršev nimajo ali so iz katerega koli drugega razloga brez ustrezne družinske oskrbe. Del disertacije podrobneje predstavlja procesni položaj otroka v postopkih pred sodiščem. Poseben poudarek je narejen na teži in vplivu otrokovega mnenja, ki ga lahko poda glede vsebin, nanašajočih se na različna področja njegovega življenja. V povezavi s slednjim je del diskurza namenjen še procesni sposobnosti otroka, njegovem zastopanju s strani kolizijskega skrbnika in pomenu zagovornika, ki je vezni člen med otrokom in formalnim organom – sodiščem. Določeni strokovni pomisleki oziroma zaznave o tem, da nova ureditev še ni v celoti optimalno dograjena, tudi iz razloga, ker se deloma žal ne udejanja v praksi, so osmišljeni še skozi prizmo tujih ureditev, ki jo disertacija na kratko predstavi, ravno zaradi primerjave z drugimi ureditvami in z namenom ugotavljanja, kaj bi lahko bilo boljše, učinkoviteje, kvalitetnejše. Disertacija ima tudi praktični del, ki zajema raziskavo, narejeno na primerih sklepov, izdanih na prvi stopnji s strani okrožnih sodišč. Na podlagi analize so narejeni določeni zaključki, s katerimi se potrjujejo tudi vsebinske teze, postavljene v hipotezah. Teoretična izhodišča v povezavi s proučeno prakso in lastnim izkustvenim izhodiščem skozi disertacijo odražajo odsev trenutnega stanja obravnav družinskih zadev v Sloveniji. Ti sporočajo, da otrok v tovrstnih postopkih še vedno nima položaja enakovrednega subjekta.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: materialno pravo, procesno pravo, zakonodaja
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 589; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,84 MB)

Opis: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov). Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 0