431. |
432. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času pandemije covida-19Uroš Černilec, 2021 Opis: Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Za zajezitev širjenja okužb je
država sprejela ukrepe, ki so bili vezani na omejevanje osebnih stikov, meje, zaprtje šol, vrtcev
in organizacij, delo od doma itd. Protikoronski ukrepi, katerih namen je bil omiliti posledice
epidemije, so močno vplivali na zaposlene in ostalo prebivalstvo. Varstvo pri delu in
zagotavljanje varnega delovnega okolja sta dolžnosti vsakega delodajalca, pri čemer
preprečitev možnosti širjenja okužb na delovnem mestu ni izjema. Treba je poudariti, da so bili
delodajalci popolnoma nepripravljeni na takšno grožnjo. Izkazalo se je, da v Republiki
Sloveniji skoraj ni delodajalca, ki bi imel ustrezno izdelano oceno tveganja, s čimer je bilo
onemogočeno hitro in uspešno ukrepanje delodajalcev.
Namen diplomske naloge je podrobno opisati in opredeliti odnos zaposlenih do protikoronskih
ukrepov, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v času epidemije in njihovo soočanje z
izzivi v času epidemije covida-19. Praktični del diplomske naloge je temeljil na anketnem
vprašalniku, ki smo ga oblikovali s pomočjo obstoječe literature in ga sestavili z brezplačno
aplikacijo 1KA.
Na osnovi raziskave smo ugotovili, da je kar 70% anketirancev povedalo, da se preventivni
ukrepi pred epidemijo niso izvali in da organizacija ni imela izdelane ocene tveganja. Prav
tako smo ugotovili, da je 59% anketirancev povedalo, da korona dodatek na njih vpliva
pozitivno/motivacijsko.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: epidemija covida-19, protikoronski ukrepi, zaposleni, motivacija na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 962; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
433. Vpliv medijev na zaznavo varnostiDamjan Jarc, 2021 Opis: V omenjeni nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor, ali mediji vplivajo na zaznavo varnosti.
Delo smo razdelali na dva dela: najprej smo na podlagi deskriptivne analize virov razdelili vprašanje v dve kategoriji. Prva je bila kategorija varnosti, kjer smo razložili pojem in definicijo varnosti. Hkrati smo analizirali, kaj vse prinašajo varnostna vprašanja v sodobnem času in kakšen je varnostni vidik v Sloveniji. V nadaljevanju smo se posvetili kategoriji medijev, kjer smo se osredinili na tehnično sestavo medijev ter poskušali razložiti kompleksnost delovanja današnjega informiranja uporabnikov. Obenem smo opisali filtrirni mehurček in povratno zanko, ki jo pri tem ustvarja uporabnik sam.
V drugem delu smo raziskovalna vprašanja razčlenili ter postavili pet hipotez ter za iskanje ustreznih odgovorov opravili kvantitativno analizo. Rezultati so pokazali, da je danes uporabnik medijsko vodljiv, živi v svojem filtrirnem mehurčku in na varnostna vprašana ni občutljiv. Zaveda se medijskega spremljanja in se v določeni meri s tem tudi strinja. Stvari se obrnejo, ko pride do objave izrednih novic, ki ga neposredno prizadenejo. Takrat postavi varnost na prvo mesto in zasebnost potisne v ozadje. Zaključimo lahko, da imajo mediji večji nadzor, če je uporabnik podvržen sistemu obveščanja, kjer je tok informiranja o izrednih dogodkih bolj pogost. Takrat medijem tudi bolj zaupa. Vendar pri tem trpi njegova zasebnost. To pa si lahko povrne nazaj, tako da se opolnomoči v smislu informacijske tehnologije ter se informira iz različnih medijskih virov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediji, varnost, internet, občutki varnosti, kvantitativna analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,51 MB) |
434. Prenova informacijskega sistema in prenova poslovnih procesov v izbrani očesni ordinacijiAndrej Kramar, 2016 Opis: Za zdravega človeka je oko najpomembnejše čutilo, s katerim zaznava okolico in dogajanje okoli sebe. Da mu zagotovimo kar se da najboljšo zdravstveno oskrbo, je treba obiskati okulistično ordinacijo, v kateri se izvajajo preventivni okulistični pregledi, zdravljenje in operacije na očesih ali izdajajo korekcijska očala. Okulisti uporabljajo pri delu najsodobnejše aparature, v veliko pomoč pa so jim tudi informacijski sistemi, prilagojeni delu v okulistični ordinaciji. Zaradi hitrega razvoja okulistike, novih aparatur in s tem postopkov dela je v ordinaciji treba skrbeti tudi za ustrezno informacijsko infrastrukturo. V tej nalogi želim preveriti, kakšne informacijske rešitve že obstajajo na trgu. Na podlagi pridobljenih funkcionalnih zahtev, ki jih mora prenovljeni informacijski sistem vključevati, bomo po večkriterijskem odločanju izbrali najustreznejšo rešitev in jo v izbrani okulistični ordinaciji tudi vzpostavili.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: informatizacija, informacijska rešitev, večkriterijsko odločanje, prenova poslovnih procesov, upravljanje podatkov, okulistika
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 3189; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,30 MB) |
435. Uvrščanje in diskretizacija mnogorazsežnih mikromrežnih DNA-podatkovijAndrej Kastrin, 2015 Opis: Tehnologija DNA-mikromrež je danes dostopna v vsakem bolje opremljenem biomedicinskem laboratoriju. Kljub dovršenosti postopkov je statistična analiza mikromrežnih DNA-podatkovij za statistika še zmeraj velik izziv. Mikromrežno podatkovje opišemo z matriko razsežnosti n p, kjer se vrstice matrike nanašajo na posamezne primere, stolpci pa na proučevane gene. Velja, da je n << p. Na osnovi analize geometrijskih lastnosti mnogorazsežnih podatkovnih objektov lahko pokažemo, da je v tem primeru podatkovni prostor zelo redek. Fenomenu praznega prostora se poskušamo izogniti z uporabo metod za krčenje podatkovne strukture. Empirična evidenca razkriva, da na področju statistične analize mikromrežnih DNA-podatkovij sistematična raziskava, ki bi proučevala vpliv metod za krčenje podatkovnih struktur, še ni bila opravljena. Prav tako ostaja odprto vprašanje smiselnosti diskretizacije mikromrežnih podatkov. V doktorski nalogi smo obravnavali tri problemske naloge. V prvem sklopu eksperimentov smo proučili kakovost različnih klasifikatorjev v nalogi uvrščanja primerov v dva vnaprej podana razreda. Uporabili smo nekatere najpogosteje uporabljene metode, kot so nevronske mreže, metoda najbližjih sosedov, klasifikacijska drevesa s slučajnimi gozdovi, metoda podpornih vektorjev, logistična regresija s kaznijo ter tri izpeljanke linearne diskriminantne analize (Fisherjeva, klasična in diagonalna). V drugi problemski nalogi smo analizirali vpliv metod za krčenje števila razsežnosti na uvrščanje. Podrobno smo proučili vpliv analize glavnih komponent in metode delnih najmanjših kvadratov na kakovost uvrščanja. V tretjem sklopu smo se ukvarjali s proučevanjem vpliva diskretizacije neodvisnih spremenljivk na uvrščanje. V analizo smo vključili nekatere najpogosteje uporabljene algoritme diskretizacije, kot so metode enake širine intervalov, enake zastopanosti intervalov, 1R, MDLP in ChiMerge. Eksperimente smo izvedli nad 37 realnimi DNA-podatkovji. Vpliv metode uvrščanja in izbire spremenljivk smo ovrednotili tudi nad sintetičnimi podatki. Izbor parametrov uvrščanja in ovrednotenje kakovosti uvrščanja smo opravili po shemi prečnega preverjanja. Kakovost smo izrazili s štirimi merami: točnostjo uvrščanja, občutljivostjo, specifičnostjo in ploščino pod ROC-krivuljo. Pri uvrščanju realnih mikromrežnih podatkovij se najbolje odreže logistična regresija s kaznijo, najslabše pa nevronske mreže. Nad sintetičnimi podatkovji po kakovosti izstopa metoda podpornih vektorjev. Med metodama krčenja podatkovne matrike glede na kakovost uvrščanja ni statistično značilnih razlik (z izjemo ploščine pod ROC-krivuljo). Med metodami diskretizacije se glede na uvrščanje najbolje odrežeta metodi MDLP in ChiMerge. Po našem védenju in dostopni empirični evidenci gre za prvo raziskavo na tako velikem številu mikromrežnih podatkovij.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: računska statistika, biostatistika, bioinformatika, strojno učenje, analiza DNA-mikromrež, uvrščanje podatkov, diskretizacija spremenljivk
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2916; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,87 MB) |
436. |
437. |
438. |
439. |
440. |
