151. Dileme in perspektive prekrškovnega prava pri izvajanju policijskih nalog od leta 2005 daljeTomaž Pahulje, 2021 Abstract: Prekrškovno pravo je z uveljavitvijo ZP-1 v letu 2005 postalo nova paradigma pri vodenju in odločanju v tovrstnih postopkih. Upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil so postali prekrškovni organi in so v okviru svojih pristojnosti odločali o prekrških v hitrem postopku. Petnajst let implementacije določb ZP-1 je zaznamovalo več perspektiv, ki so posredno in neposredno vplivale na prekrškovni postopek. V magistrskem delu bomo preučevali dve perspektivi, ki sta po našem mnenju imeli vpliv predvsem na hitri prekrškovni postopek. Prva perspektiva se nanaša spremembe normativne ureditve določb ZP-1, ki jih je bilo v petnajstih letih kar deset. Preučevanje teh sprememb bomo analizirali z vidika vpliva normativne zakonodaje ZP-1 na postopke o prekršku z vidika pravic procesnih udeležencev (kršiteljev). V drugi perspektivi pa bo preučevanje osredotočeno na vpliv sodne prakse ESČP in slovenskih sodišč na normativno ureditev. Skozi posamezne primere sodne prakse bomo ugotavljali in ocenjevali korelacijo med sodno prakso in njen vpliv na določbe ZP-1. Na podlagi obiska Sodišča okrožja v Viechtachu in policijske postaje bo s primerjalno pravnega vidika opravljena primerjava obravnave prekrškov v Nemčiji (Bavarski model). S kvantificiranim (številčnim) prikazom bo predstavljen pregled prekrškovnih postopkov v policiji od 2005 do 2015 in ločeno po letu 2015. V zaključnih ugotovitvah bo opravljena verifikacija izpostavljene hipoteze, prispevek k znanosti oziroma stroki ter aplikativna vrednost magistrskega dela.
Found in: osebi
Keywords: prekrškovni postopek, prekrškovno pravo, prekrškovni organi, policija, sodna praksa, spoštovanje človekovih pravic
Published: 04.02.2022; Views: 845; Downloads: 82
 Fulltext (1,89 MB) |
152. Varnost motoristov v cestnem prometu – dileme pri ogledu kraja prometne nesrečeAndraž Murkovič, 2021 Abstract: Magistrska naloga obravnava področje prometne varnosti motoristov in sicer ogled kraja prometne nesreče z udeležbo motorista. Pri ogledu kraja prometne nesreče policisti izpolnijo zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče in vanj zabeležijo zahtevane podatke. Zabeleženi podatki so namenjeni predvsem izpolnitvi zahtev obdolžilnega predloga na podlagi Zakona o prekrških, drugi pomembni podatki o samem vzroku prometne nesreče pa se ne beležijo. Ta problem je še toliko bolj prisoten pri motoristih, ki so precej bolj ranljivi kot ostali motorizirani udeleženci v cestnem prometu. Z izdelavo naloge smo želeli podrobneje raziskati področje zbiranja podatkov o prometnih nesrečah motoristov ter ugotoviti, kateri so tisti podatki, s katerimi bi pridobili pomembne odgovore pri samem razumevanju nastanka prometne nesreče. Ugotoviti želimo, ali je sedanji zapisnik ustrezen za razumevanje problematike prometne varnosti motoristov ter katere konkretne podatke morajo policisti beležiti na kraju prometne nesreče motorista. V nalogi je uporabljenih več različnih raziskovalnih metod. Uporabljena je deskriptivna metoda, primerjalna metoda, metoda anketiranja ter metoda polstrukturiranega intervjuja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Na podlagi mednarodne primerjave in mnenj strokovnjakov s področja prometne varnosti smo ugotovili, da bi z dodatnim obrazcem pri obravnavi prometnih nesreč motoristov bistveno izboljšali obravnavanje tovrstnih dogodkov v prometu, saj bi pridobili več pomembnih informacij, ki so botrovale nastanku prometne nesreče. Prav tako bi postali ena izmed bolj naprednih evropskih držav pri zbiranju podatkov. Obrazec bi služil tudi kot vodilo policistom pri odkrivanju dejanskega vzroka prometne nesreče motorista in vodilo policiji, kako oblikovati zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče v bodoče.
Found in: osebi
Keywords: zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče, prometna varnost motoristov, obrazec za obravnavo prometnih nesreč motoristov, policija, zbiranje podatkov
Published: 03.03.2022; Views: 1107; Downloads: 133
Fulltext (1,61 MB) |
153. |
154. |
155. |
156. |
157. Izvajanje policijskih nalog na javnih shodih in protestihElidijan Hodžić, 2023 Abstract: Obravnavano magistrsko delu preučuje izvajanje policijskih nalog na javnih shodih in protestih. V današnjem času se tako civilna družba kot posameznik vse bolj zavedajo svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Del teh je tudi Ustavna pravica do javnega zbiranja in izražanja. Ob morebitnih poskusih javnih oblasti ali policije, da bi kakor koli posegla v pravico uresničevanja teh, se takoj pojavijo družbene dileme in vprašanja, kaj policija na javnih shodih in protestih sme ali mora početi ter katerih ravnanj se mora vzdržati. Pogosto se v delu laične javnosti pojavijo občutki, da je namen policije zgolj ovirati navedene pravice udeležencev. Opisano še posebej pride do izraza v primerih nastanka družbenih nemirov, nasilnih ali kaznivih dejanj ter drugih okoliščin, ki lahko dajejo videz, da je policija nezakonito ali nestrokovno posegla v pravice ljudi. Zaradi tega je bil s pomočjo kombinacij opisne, razlagalne, zgodovinske in normativne metode namen opravljene raziskave predstaviti naloge policije ter za to potrebne policijske resurse. Hkrati je bil namen predstaviti pojavne oblike množic, vpliv psihologije in drugih dejavnikov, ki v tovrstnih okoliščinah lahko vplivajo na njo. Pri tem smo s pomočjo lastnih izkušenj, analize strokovnih gradiv, zakonodaje, sodne prakse ter primerjave s tujo ureditvijo opisali temeljna načela in pooblastila policije. V okviru opravljene raziskave smo ugotovili, da ima naša država s pomočjo policije pozitivno dolžnost omogočati ter uresničevati pravico do javnih shodov in protestov. Hkrati se mora izogibati kakršnih koli ravnanj, ki bi jim to pravico lahko omejevala. Ugotovili smo, da ima slovenska policija za izvedbo predvidenih nalog zadostna in normativno primerno urejena policijska pooblastila. Učinkovitost njenega delovanja bi v skrajnih primerih lahko omejevale zgolj kontinuirane, dlje časa trajajoče nasilne aktivnosti udeležencev. Takrat bi slovenska policija lahko imela težave pri ustreznem zagotavljanju zadostnih kadrovskih in drugih tehničnih resursov. Ugotovitve opravljene raziskave so izvirno uporabne zainteresirani laični ali strokovni javnosti predvsem s pravno-strokovnega vidika. Vsebina magistrskega dela namreč ne vključuje raziskave morebitnih političnih vplivov oziroma dejavnikov, ki bi ob javnih shodih ali protestih lahko vplivali na policijo ali druge udeležence.
Found in: osebi
Keywords: javnih shod, protest, naloge policije, množice, človekove pravice
Published: 20.04.2023; Views: 689; Downloads: 108
Fulltext (1,08 MB) |
