1. Uspešnost Evropskega zaposlitvenega servisa pri zaposlovanju v Evropski unijiRosvita Cimerlajt, 2015 Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati uspešnost oz. učinkovitost EURES storitev, ugotoviti učinkovitost čezmejnih zaposlitvenih sejmov, ki so se izvajali v Mariboru ter ugotoviti prepoznavnost EURES-a med obiskovalci Kariernega središča Zavoda RS za zaposlovanje Območne službe Maribor.
Največjo širitev je Evropska unija doživela 1. maja 2004, tako po številu držav kot po številu prebivalcev in velikosti ozemlja. Med nove članice se je takrat vpisala tudi Slovenija.
Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija postala članica EURES omrežja. EURES predstavlja omrežje javnih služb za zaposlovanje in njihovih nacionalnih partnerjev iz držav članic Evropske unije. EURES deluje zaradi uresničevanja prostega pretoka delavcev in omogoča državljanom Evropske unije delati v drugi državi članici, ne da bi za to potrebovali delovno dovoljenje, vendar pa je za Slovenijo na področju prostega dostopa do trga dela veljalo 7 letno prehodno obdobje, ki so ga uveljavljale stare članice EU, razen za Švedsko, Irsko in Veliko Britanijo, ki so takoj odprle trg za nove članice.
EURES je namenjen in odprt za vsakogar, ki želi informacijo, nasvet ali pomoč o možnostih zaposlovanja in življenja v državah članicah. EURES storitve so brezplačne, namenjene so iskalcem zaposlitve, tako brezposelnim kot zaposlenim, delodajalcem, študentom, partnerskim organizacijam – združenja delodajalcev, univerzam, skratka vsem, ki želijo delati v drugi državi članici EU.
V okviru EURES mreže deluje e-portal za zaposlitveno mobilnost in EURES svetovalec. V okviru EURES mreže se izvajajo čezmejni zaposlitveni sejmi, ki so namenjeni delodajalcem, predvsem pa iskalcem zaposlitve iz obmejnih regij, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela v državi članici, ki se predstavlja na sejmu.
Found in: osebi
Keywords: Brezposelni, Evropska unija, EURES, iskalci zaposlitve
Published: 24.08.2017; Views: 2017; Downloads: 105
 Fulltext (1,74 MB) |
2. Javno zasebni model financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občinPatricija Jankovič, 2015 Abstract: Raziskava je osredotočena na razvoj javno zasebnega modela financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin. Podan je zgoščen pregled pomembnih raziskav na področju financiranja trajnostnega razvoja občin in inovacij. Problematike financiranja javnih storitev, ki je resno ogrozila ne samo razvoj novih projektov temveč tudi obstoječe, ni mogoče več reševati samo z razmeroma dobro koncipiranimi pravili in številnimi programi EU, ne da bi lokalnim skupnostim zagotovili model, ki bi odpravil njihove težave z idejami, pripravo in prijavo trajnostno naravnanih projektov ter njihova prizadevanja usmeril v drugačne načine financiranja, brez katerih razvoja občin ne bo mogoče zagotoviti.
Kritično so analizirani najpomembnejši modeli inoviranja, pri čemer je za obravnavano področje najprimernejši hibridni model odprtih inovacij in faznega inovacijskega procesa. Dosedanje raziskave kažejo, da je organizacija inoviranja ključno odvisna od financiranja, glavni problem slovenske ureditve lokalne samouprave pa ni v razdrobljenosti občin, temveč v nepovezanosti in nesodelovanju akterjev. Oba modela inoviranja (klasični in odprti) sta dokazala učinkovitost v gospodarstvu. Ovrednotili smo njun pomen za uporabo v lokalnih skupnostih, pri čemer smo izhajali iz nujnosti analogije med pametnimi mesti in pametnimi občinami. Poudarek trajnostnega razvoja pametnih mest je z vidika koncentracije prebivalstva razumljiv, vendar pa so razvojne naloge v manjših občinah enako kompleksne. Razlika je le v manjšem in obvladljivejšem procesu, nikakor pa ne v pomembnosti ali potrebi izvajanja razvojnih nalog.
V empiričnem delu smo izvedli anketo med občinami v Republiki Sloveniji in imeli 24-odstotni odziv občin, v katerih živi petina slovenskega prebivalstva. Podatki so nam omogočili vpogled v obdobje 2005–2012, anketna vprašanja pa so zajela število in vrednost projektov po vrsti financiranja, število strokovnih sodelavcev, zadolženih za pridobivanje sredstev za investicije iz programov EU, ter njihovo izkušenost, število in vrednost projektov s kakršnokoli obliko javno zasebnega partnerstva, deleže veljavnih koncesij podjetjem v večinski zasebni lasti, število investicijskih projektov, pri katerih je občina nastopala kot eden od partnerjev ter delež teh projektov. Za več kot 230 spremenljivk smo izdelali frekvenčno analizo in opisno statistiko. Ugotovili smo, da so po mnenju občin najpomembnejše produktne inovacije, sledijo jim procesne, organizacijske in marketinške. Občine so zelo slabo izkoristile možnost preoblikovanja obstoječih javnih podjetij. Z analizo variance smo testirali signifikantnost razlik v poprečjih spremenljivk, ki se nanašajo na število, vrednost ali delež projektov z različnimi načini financiranja. Kot možne vplivne faktorje smo uporabili regijo, število strokovnih sodelavcev, število izkušenejših sodelavcev, izkušnje občin z javno zasebnim partnerstvom, sodelovanje z drugimi občinami, izobrazbeni nivo strokovnih sodelavcev ter izkušnje z inovacijami. Skupno je bilo preskušeno 200 hipotez, za vsako leto posebej. Vplivi izbranih faktorjev v obravnavanem obdobju najpogosteje variirajo iz leta v leto. Razložili smo možne vzroke za različno moč faktorjev.
Hibridni model inovacij ter financiranja temelji na treh vsebinsko nekoliko različnih variantah, ki smo jih poimenovali klasično javno zasebno partnerstvo, crowdfunding in EU funding. Model ustvarja tri različne možnosti tako za financiranje kot tudi za izvajanje projekta s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev v različnih kombinacijah zasebnega in javnega financiranja in izvajanja inovacijskih projektov. Njegova začetna struktura pa temelji na tesnem sodelovanju z uporabniki javnih storitev. Fazni model smo variantno dogradili z javnimi naročili in javno zasebnim partnerstvom ter ga predstavili v več diagramskih tehnikah. Model omogoča enostaven zajem projektnih idej, ocenjevanje ustreznosti koncepta inovacije, ocenjevanje izvedljivost idej, spremljanje realizacije ter postprojektno evalvacijo.
Found in: osebi
Keywords: inovacije, pametne občine, trajnostni razvoj, javno zasebno partnerstvo
Published: 24.08.2017; Views: 3127; Downloads: 139
Fulltext (5,15 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Vloga Banke Slovenije v EvrosistemuKarmen Ledinšek, 2010 Found in: osebi
Keywords: EU, Slovenija, monetarna politika, centralne banke, Banka Slovenije, finančni instrumenti, mednarodno sodelovanje, statistika, kontrola
Published: 03.10.2017; Views: 2584; Downloads: 116
Fulltext (1,24 MB) |
8. |
9. |
10. |
