11. Model organiziranosti zunanjega izvajanja informatikeFranc Brcar, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Menedžment mora v organizaciji izkoristiti vse potenciale za povečevanje uspešnosti in učinkovitosti. Zunanje izvajanje informatike % kot del menedžmenta poslovnih procesov % je ena od možnosti za dosego tega cilja. S projektom zunanjega iz vajanja prenesemo ali oddamo del aktivnosti, celotno aktivnost ali pa celo poslovno funkcijo v izvajanje enemu ali več zunanjim izvajalcem oz. dobaviteljem. Po vzpostavitvi te organizacijske spremembe govorimo o procesu zunanjega izvajanja, katerega moramo stalno nadgrajevati in razvijati. Ključni so odnosi med kupcem in dobaviteljem. Pri raziskovanju se bomo omejili na srednje velike in velike slovenske gospodarske družbe. Namen: Namen in cilj raziskave je, da na znanstveni ravni celovito preučimo stanje na področju zunanjega izvajanj a informatike. Ugotoviti želimo ali se bo raven zunanjega iz vajanja v prihodnosti povečeval a ali se bo zmanjševal a ali bo ostal a nespremenjen a . Poleg tega želimo preučiti pomembnost argumentov za zunanje izvajanje in kakšna je pomembnost argumentov proti . Pomembne so tudi razlike na področju zunanjega izvajanja srednje velikih in velikih organizacij. Na podlagi vseh spoznaj raziskave želimo oblikovati model zunanjega izvajanja informatike, ki bo odražal stanje tega področja . Na men raziskave je tudi strokoven prispevek, to so spoznanja, katera bo lahko menedžment takoj uporabil pri sprejemanju odločitev pri svojem delu. Metoda: Izdelali smo vprašalnik. Anketo smo izvedli v 141 srednje velikih in velikih gospodarskih družbah. Za obdelavo podatkov smo uporabili naslednje statistične teste: opisno statistiko, frekvenčno statistiko, Wilcoxonov test za dva vzorca, Wilcoxonov test za parne vzorce, statistiko korelacij, hi - kvadrat test in binarno logistično regresijo. Rezultati: Razvoj Slovenije je nekaj let v zaostanku za razvitim svetom, zato bo pomembnost zunanjega izvajanja informatike za menedžment v naslednjih letih še naraščala. Raven zunanjega izvajanja poslovnih procesov in raven zunanjega izvajanja informatike se bo v naslednj ih letih še povečeval a . Ugotovili smo, da menedžment z niževanje stroškov ne postavlja na prvo mesto med argument e za uvedbo zunanjega izvajanja . Vsi argumenti za uvedbo pa seveda služijo za izboljšanje poslovanja in s tem tudi k celotnemu zniževanju stroškov poslovanja. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da so srednje velike organizacije na področju zunanjega izvajanja informatike uspešnejše od velikih in da dosegajo višjo raven zunanjega izvajanja. To je posledica njihove večje dovzetnosti za sprejemanje novosti in večje angažiranosti na področju iskanja novih priložnosti. Na koncu raziskave smo izdelali model, ki ponazarja ali se bo raven zunanjega izvajanja v prihodnosti povečal a ali ne in ugotovi li smo, da na to pomembno vplivajo : (1) kakovost; (2) sposobnost dobaviteljev; (3) inovativnost; (4) standardizacija; (5) tveganje in (6) varnost. Ostali argumenti za uvedbo zunanjega izvajanja informatike , kot npr. (1) zniževanje stroškov in (2) skrajšanj e rokov imajo manjši učinek, ki ni statistično značilen. Organizacija: Prispevek raziskave je tudi v aplikativni uporabnosti. Spoznanja o tem, kakšna je pomembnost posameznih aktivnosti informatike za zunanje izvajanje, kakšna je pomembnost argumentov za zunanje izvajanje in proti temu, kaj vpliva na uspešnost in učinkovitost informatike, kakšne spremembe v informatiki so se že zgodile, se dogajajo in se bodo dogajale tudi v prihodnje kot tudi kako pretekle izkušnje vplivajo na nadaljnje zunanje izvajanje lahko menedžerji pri svojem delu takoj uporabijo. Uporaba teh spoznanj bo imela pozitivne posledice na poslovanje organizacij. Družba: Raziskava neposrednega vpliva na družbo ne bo imela, imela pa bo posredni vpliv. Dogajanje v družbi je namreč odvisno tu di od vsake posamezne organizacije. In če bo ta raziskava vplivala samo na eno organizacijo , se bo to odražalo tudi na ravni družbe. T ako lahko na ravni družbe pričakujemo povečanje konkur enčnosti na narodno - gospodarski ravni . Pričakovano je tudi izboljšanje odnosa do okolja. Originalnost: Ta raziskava je prva tovrstna študija v slovenskem prostoru in predstavlja pomemben prispevek k znanosti na tem področju. Prvi smo na primeru slovenskih srednje velikih in velikih gospodarskih družb uporab ili navedene statistične test e i n na izviren način definirali mo del zunanjega izvajanja. Poleg prispevka znanosti je potrebno podariti tudi strokoven aplikativen prispevek. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavi smo se omejili na slovenski prostor, zajeli smo samo srednje velike in velike organizacije, obravnavali smo zgolj gospodarske družbe in v modelu smo upoštevali le nekatere dejavnike, lahko pa bi bil model seveda bistveno drugače zasnovan. Aktua lnost tega raziskovanja bo v prihodnosti velika. Predlagani model je vsekakor mogoče izboljšati. Poleg tega bi bilo potrebno raziskati tudi druge modele zunanjega izvajanja informatike, npr. na osnovi argumentov proti zunanjemu izvajanju in glede na pretek le negativne izkušnje. Zanimivo bi bilo narediti primerjavo med Slovenijo in med drugimi primerljivimi gospodarstvi. Raziskati bo potrebno tudi obnašanje mikr o in majhnih gospodarskih družb pa tudi organizacije , kot so: vladne, negospodarske, stor itvene, p rostovoljne, samostojne podjetnike itd. Najdeno v: osebi Ključne besede: informatika, zunanje izvajanje, zunanje izvajanje informatike, management, poslovni proces, disertacije Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1085; Prenosov: 0 Celotno besedilo (1,59 MB) |
12. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavoduDamjana Zupan, 2010 Opis: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem
mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove
sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva
zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske
klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih.
To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so
ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje
delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji.
V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo
zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen
organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega
pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu
zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se
to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna
in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava
mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je
gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno
naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na
vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna
klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno
preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični
del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na
zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate
raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje. Najdeno v: osebi Ključne besede: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 870; Prenosov: 44 Celotno besedilo (962,22 KB) |
13. Sodobna paradigma medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesovSašo Murtič, 2012 Opis: Medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov v transportu je kompleksna in zahtevna
naloga, ki od udeležencev v procesu izvajanja logističnih postopkov transporta zahteva
specifična znanja, sposobnosti ter poslovne spretnosti. Obseg in vrsta logističnih procesov,
vezanih na transportno dejavnost, je tako širok in zahteven, da smo se v nalogi omejili le na
obravnavo logističnih procesov v cestnem transportu in vanj vključili organizacijo transporta,
povezano s špedicijo in dejavnostmi, ki so nujne za izvedbo transporta. Delno in le teoretično
smo se naslonili na dejavnosti skladišča, postopke nakladanja, prekladanja tovora,
zavarovanja tovora ter nekatere druge ožje vrste logističnih procesov, ki so vezani za
transport. Vsi ti postopki imajo časovno in prostorsko dimenzijo in zahtevajo sposobnost
organizirati delo, poznavanje medorganizacijskih postopkov in povezav, poznavanje in
obvladovanje tujih jezikov, domače in tuje kulture ter poslovnih običajev, poznavanje pravnih
in drugih predpisov ter vrste drugih spretnosti, potrebnih za uspešno medorganizacijsko
obvladovanje logističnih procesov. Gre za logistične aktivnosti, ki tvorijo skupek natančno
načrtovanih, med seboj koordiniranih, reguliranih in kontroliranih storitvenih aktivnosti, ki
povezujejo vse postopke transporta, od pošiljatelja tovora do prejemnika tovora, z že vnaprej
določenim ciljem, da se logistične procese opravi z minimalnimi vloženimi sredstvi ter da se z
minimalnim potencialom maksimalno zadovoljijo zahteve naročnika.
Podatke za preverjanje, analiziranje in pridobivanje odgovorov na vprašanja, povezana s
transportom, smo z neposrednimi stiki in anketno raziskavo pridobili pri podjetjih,
gospodarskih družbah in posameznikih (transportnih organizacijah), ki jim je transport
osnovna dejavnost. Znanstvena, strokovna in druga razpoložljiva literatura je bila v pomoč za
pripravo anketnega vprašalnika. Naša naloga je bila ugotoviti, ali v Sloveniji obstaja enoten
model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportni dejavnosti. Žal
so pridobljeni podatki dali relevantne dokaze, da transportne organizacije v Sloveniji nimajo
izdelanega modela enotnega obvladovanja logističnih procesov. Zato smo z raziskavo in
pregledom znanstvene literature, s pregledom dostopnega gradiva podjetij, gospodarskih
družb in posameznikov, ki se ukvarjajo z organizacijo transporta in izvajanjem logističnih
procesov, s pregledom predpisov in posameznih pogodb ter z anketno raziskavo poskušali
dognati stanje medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov in na podlagi tega
poiskati možnosti za pripravo ustreznega modela, ki bi transportne organizacije povezal in
omogočil enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov.
Za ugotavljanje dejanskega stanja in preverjanje ustreznosti pridobljenih podatkov smo
postavili šest hipotez, ki so bile podlaga za pripravo anketnih vprašanj. Pripravljen anketni
vprašalnik smo po elektronski in klasični pošti pošiljali transportnim organizacijam
(podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom), ki jim je transport osnovna dejavnost.
Odgovore smo prejemali enako. Število prejetih izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo
zadostno za analizo in preučitev organizacijskega stanja v transportu.
Iz pridobljenega gradiva ter kvantitativne, faktorske in regresijske analize smo spoznali , da
so bile hipoteze pravilno postavljene, rezultati raziskave pa so potrdili našo predpostavko, da
v Sloveniji ne obstaja ustrezen model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov
v transportu.
Ugotovili smo, da je pri transportu ljudi in njihove prtljage stanje povsem drugačno, saj
država prek gospodarske zbornice razpiše koncesije za šolske in redne potniške linije in jih
razdeli prevoznikom po ustreznem ključu ali po izpolnjevanju zahtevanih kriterijev. Določen
je postopek izvedbe transporta potnikov in dosežena cena za opravljeno storitev, kar za
transport blaga ni mogoče uporabiti, saj je transport blaga prepuščen trgu ponudbe in
povpraševanja.
Ugotovitve v raziskovalnem procesu so bile podlaga za iskanje novih gradnikov in pripravo
sodobne paradigme, ki bi omogočila izdelavo ustreznega modela. Ocenjujemo, da bi bilo
splošno sprejet in potrjen model mogoče ponuditi vsem udeležencem v transportu v obliki
predpisa, ustrezne edukacije ali kot model uspešne transportne prakse. Država bi lahko prek
gospodarske in obrtne zbornice zagotovila enake možnosti medorganizacijskega obvladovanja
logističnih procesov v transportu in v ta namen pripravila lokacijsko podlago za izvajanje
logistične dejavnosti. Država to lahko naredi z državnim prostorskim načrtom, s katerim bi v
prostor (podobno kot Luka Koper) umestila logistične centre, ki bi omogočili obvladovanje
logističnih procesov in zagotovili vsaj približno enake možnosti vsem udeležencem v
transportni dejavnosti. Slovenija bi lahko delovala kot enotna logistična platforma, kar ji
nedvomno omogoča njena geografska in prostorska umeščenost.
Ugotovitev neurejenega stanja je ustrezna podlaga za reorganizacijo in porazdelitev
transportnega območja ter za ustanovitev organizacije ali združenja, ki bi skrbelo za enotno
medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Statistična, faktorska in regresijska
analiza pridobljenih podatkov so dale dovolj podlage in argumentov za pripravo nove
paradigme, ki bi rabila kot vodilo podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom v
medorganizacijskem obvladovanju logističnih procesov. Model medorganizacijskega
obvladovanja logističnih procesov je prispevek znanosti, ki bo poskušal vsaj delno urediti
stanje na tem področju. Zavedamo se, da je to dolgotrajen in nenehno spreminjajoč se proces,
vendar smo prepričani, da je skrajni čas, da vsaj modelno poskusimo pomagati udeležencem v
transportu. Najdeno v: osebi Ključne besede: medorganizacijsko povezovanje, obvladovanje logističnih procesov, logistika, model, človeški viri, medsebojna komunikacija, medsebojno zaupanje, paradigma Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1025; Prenosov: 63 Celotno besedilo (3,30 MB) |
14. Spodbujanje ustvarjalnih dosežkov študentovAldijana Dizdarević, 2011 Opis: Ustvarjalnost na prvi pogled ljudje predvsem povezujemo z umetniki in znanstveniki, vendar
pa ima ustvarjalnost velik pomen na veĉ razliĉnih podroĉjih. Eno takih podroĉij je tudi
izobraţevanje, ki ĉloveka spremlja celo ţivljenje. Zaĉne se ţe v otroštvu, ko otrok spoznava
svet okoli sebe na svoj naĉin, in nadaljuje z vstopom v strokovno izobraţevanje, ki ga nudijo
institucije kot so osnovne, srednje in visoke šole. Nato pa ĉlovek svoje pridobljeno znanje
nadgrajuje z izkušnjami v sluţbi in osebnem ţivljenju. Med znanjem in izkušnjami pa se
najde tudi mesto za ustvarjalnost, ki se skriva v vsakem posamezniku, za katero pa le-ta
potrebuje neko spodbudo, to je motivacijo, ki je lahko tako zunanja kot tudi notranja. Zato vse
bolj prihajamo do spoznanja, da vlaganje v ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladine
predstavlja dolgoroĉno naloţbo za prihodnost. To pomeni, da v današnjem ĉasu izobraţevalne
institucije dajejo ustvarjalnosti vse veĉji pomen in na podlagi tega uvajajo razliĉne naĉine, s
katerimi skušajo motivirati ustvarjalne in nadarjene. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima
ustvarjalnost pri razvoju in izobraţevanju sem se odloĉila, da razišĉem in predstavim naĉine
spodbujanja ustvarjalnosti pri študentih na treh razliĉnih fakultetah v Sloveniji. S pomoĉjo
primerjave naĉinov spodbujanja ustvarjalnosti pa sem oblikovala model predlogov in
pravilnika za Fakulteto za uporabne druţbene študije, ki bi lahko bili uporabni za nadaljnji
razvoj fakultete.
Najdeno v: osebi Ključne besede: ustvarjalnost, motivacija, ustvarjalni dosežki, visokošolsko izobraževanje, študentje Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1147; Prenosov: 47 Celotno besedilo (501,32 KB) |
15. Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoliNadja Pahor Bizjak, 2009 Opis: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja
zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k
notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti
EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V
vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje
potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost
usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja
samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti.
Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti.
Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov
kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja
svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih
kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki
prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo
pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na
Demingovem PDCA ciklu. Najdeno v: osebi Ključne besede: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1383; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,11 MB) |
16. Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnostiEmanuela Petković, 2013 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Najdeno v: osebi Ključne besede: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 2275; Prenosov: 59 Celotno besedilo (1016,76 KB) |
17. |
18. Merjenje organizacijske kulture FOŠSonja Zlobko, 2016 Najdeno v: osebi Ključne besede: organizacija, visoko šolstvo, organizacijska kultura, kultura kakovosti, kultura odličnosti, akademska odličnost, organizacijska kultura, merjenje organizacijske kulture, ukrepi izboljšav Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 57 Celotno besedilo (1,68 MB) |
19. |
20. |