21. |
22. |
23. Presumpcija nedužnosti u suvremenom kaznenom pravuIva Parenta, 2022 Opis: Domneva nedolžnosti obdolženca je nedvomno eno od temeljnih načel sodobnega kazenskega procesnega prava. Njen namen je varovanje obdolženčevega položaja v kazenskem postopku in je predmet ureditve številnih pravnih virov. Čeprav je splošno sprejeta v sicer zelo različnih pravnih sistemih in državah, je natančnejša opredelitev njene vsebine in pomena kompleksna in sporna. Da bi se ugotovili razlogi, ki so privedli do splošnega sprejetja domneve nedolžnosti tako na mednarodni kot nacionalni ravni, in se postavili temelji za njeno razlago, se disertacija začne s predstavitvijo njene zgodovinske geneze. Potem se domneva nedolžnosti obdela in se določi njena vsebina v mednarodnem pravu človekovih pravic, s poudarkom na analizi določb in praks nadzornih mehanizmov MPDPP-ja, EKČP-ja in EU. Glede na to, da so v mednarodnopravnih virih določeni le minimalni standardi za varstvo domneve nedolžnosti in da jo v različnih državah razumejo različno, je nato domneva nedolžnosti analizirana v primerjalnem kazenskem pravu izbranih držav. Kot posebno vprašanje se ob koncu primerjalnega pregleda vsake posamezne države obravnava sporazumna oblika kazenskega postopka, ki obstaja v tej državi. Zadnje poglavje disertacije je posvečeno obravnavi domneve nedolžnosti v hrvaškem pravnem redu, ki vključuje razlago ustreznih določb de lege lata, in tudi predloge de lege ferenda, ki so namenjeni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v normativni ureditvi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: domneva nedolžnosti, načelo kazenskega procesnega prava, varstvo položaja obdolženca, vsebina domneve nedolžnosti, mednarodni pravni viri, nacionalni sistemi kazenskega postopka
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 575; Prenosov: 0 |
24. |
25. Kaznivo dejanje nasilja v družini in temeljne predpostavke kaznivosti (191. člen KZ-1), kot zakonodajni, teoretični in praktični problemDeborah Čendak, 2023 Opis: Nasilje v družini je globalni problem, ki je v zadnjih letih statistično gledano v porastu. Največkrat se dogaja za zaprtimi vrati, zato je izrednega pomena, da je celotna družba informirana, kako postopati, ko se srečamo z nasiljem v družini, bodisi kot žrtev ali priča. Nasilje se dogaja v vseh okoliščinah, naj bo to v socialno ranljivejših družinah ali pa družinah, ki so dobro finančno preskrbljene in navzven kažejo samo blišč njihovega življenja. Žrtev je lahko vsak posameznik – ženska, otrok, moški, starejši, ranljivejše skupine. Za nasilje ni nobenega opravičila, zato je tudi državni zbor leta 2016 naredil korak k izboljšanju zakonodaje, saj je potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so vključevale ničelno toleranco do nasilja v družini. Izrednega pomena je, da se družba prične zavedati, da nasilje, ki se dogaja znotraj družine, ne sme ostati prikrito, saj je to skupni problem družbe in dolžnost nas vseh je, da pomagamo preprečevati tragične zgodbe, ki jih v medijih zasledimo zelo pogosto. Vsak posameznik, pa naj bo to žrtev, mladoletnik, nevladna organizacija ali kakšna izmed ustanov, lahko prijavi nasilje in s tem reši kakšno izmed žrtev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje, družina, kaznivo dejanje, storilec, žrtev, dejavniki
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (921,83 KB) |
26. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družiniEva Križaj, 2023 Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,13 MB) |
27. Sredstva za množično uničevanje - model slovenske sistemske zaščiteZlatko Halilovič, 2003 Najdeno v: osebi
Ključne besede: terorizem, jedrsko orožje, kemično orožje, biološko orožje, NATO, Evropska unija, Slovenija, varnost, vladna politika
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 1664; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
28. Dilema digitalne suverenosti Evropske unijeZlatko Marinič, 2023 Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,08 MB) |
