101. Problematika prenosa kmetije na mladega prevzemnikaŠpela Gorše, 2019 Opis: Potreba po proizvodnji hrane v svetu se dandanes skupaj z rastjo prebivalstva ves čas povečuje, zato je kmetijstvo ena temeljnih dejavnosti za obstoj prebivalstva. Kmetije se najpogosteje prenašajo znotraj družin (t. i. družinske kmetije), a tudi v Sloveniji se - podobno kot v drugih razvitih državah - prevzemi kmetij zmanjšujejo. Zaradi tega je izredno pomembno, da kmetijstvu namenimo posebno varstvo in skrb. Kmetijstvo namreč spada med tista področja delovanja države, ki je odločanje in sprejemanje pravnega reda v največji meri prepustilo skupnim ustanovam in organom Evropske unije. Večina zakonodaje tako nastaja v Svetu in Evropskem parlamentu na predlog Evropske komisije, z njo pa se dnevno srečujejo državni uradniki, politiki ter kmetje in njihovi predstavniki. Povezovanje z EU in ostalimi državami članicami je tako ključnega pomena za zagotovitev zadostne in kakovostne hrane. Mladi prevzemniki kmetij največkrat prevzamejo kmetijo prednika z dedovanjem. Dedovanje kmetijskih gospodarstev pa pri nas ureja poseben zakon, s katerim skuša država preprečiti drobitev zaščitenih kmetij, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Za zagon kmetijske dejavnosti pa so mladim prevzemnikom kmetij v zelo veliko pomoč tudi subvencije EU. Pri vsem tem pa se nam poraja tudi vprašanje, ali so javnopravne omejitve prenosa kmetijskih zemljišč morda vseeno prestroge ter preveč posegajo v ustavnopravne pravice: v temeljno človekovo pravico - lastninsko pravico, zapustnikovo svobodno voljo razpolaganja s premoženjem ter prost pretok kapitala.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 2813; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
102. Uspešnost družinske mediacijeTea Kert, 2019 Opis: Mediacija se v primerjavi s sodnim postopkom v večini primerov kaže kot bolj učinkovit proces pri razreševanju družinskih sporov. Stranke v sporu, ki se odločijo za postopek družinske mediacije, vidijo v njem prednost pred postopkom na sodišču zaradi samega postopka prilagodljivosti, pa tudi zaradi načina izvajanja, ki je človeku blizu ter mu daje možnost aktivno sodelovati pri sporu. Na ta način imajo stranke v sporu več kontrole nad tem, kako postopek teče, se nadaljuje in zaključi. Tako je mediacija primerna predvsem, ko želijo stranke še naprej ohraniti dober odnos in kadar je zaželena kreativna rešitev spora. Družina ostaja še naprej povezana skozi skrb za otroke, saj naj bi pri sprejemanju odločitev v prvi vrsti upoštevali koristi otrok. Po zaključeni mediaciji namesto ene ali celo dveh nezadovoljnih strank, kot se to pogosto zgodi po sojenju, dobimo dve zadovoljni. Diplomska naloga na kratko predstavi družinsko mediacijo kot metodo za reševanje družinskopravnih sporov ter opredeli njeno primernost in potrebnost. Izpostavljeni so dejavniki, ki vplivajo na stranke v sporu, da se le-te odločijo spor urediti z udeležbo v postopku mediacije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 2284; Prenosov: 150
Celotno besedilo (811,05 KB) |
103. |
104. Disciplinski postopki v policijiVladimir Zajc, 2019 Opis: Magistrska naloga obravnava ključne pravne vire in regulative, ki urejajo disciplinski postopek v policiji. Med temi viri je prav gotovo najpomembnejši Zakon o javnih uslužbencih iz leta 2005, kateremu se pridružujejo še Zakon o delovnih razmerjih (2013) in ostale uredbe iz tega področja. Poleg tega sta za delo policistov pomembna še Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) in Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013), ki pa ne urejata samega disciplinskega postopka. Med drugim pa so za področje dela policije in samega disciplinskega postopka ključni tudi mednarodni viri s tega področja, med katerimi prav gotovo izstopata Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1994) ter Evropski kodeks policijske etike (2001). Magistrska naloga v teoretičnem delu analizira ključna poglavja in člene iz teh in drugih pravnih aktov, ki regulirajo izvajanje postopka disciplinskih ukrepov v policiji. Ključne faze v postopku so: ugotovitev kršitev javnega uslužbenca in podaja predloga za uvedbo disciplinskega postopka, vročitev sklepa o uvedbi disciplinskega postopka javnemu uslužbencu, vabljenje javnega uslužbenca in prič na razgovor, disciplinska obravnava in vročitev sklepa o disciplinski odgovornosti. Za razumevanje delovanja disciplinskega postopka pa predstavljamo tudi samo organiziranost policije, kot trinivojske institucije, kjer ima vsak nivo lastne naloge in pristojnosti. Skladno s tem bralec razume delovanje hierarhične ureditve policije in zato tudi (ne)smiselnost izvajanja funkcij in pristojnosti v okviru samega disciplinskega postopka. V empiričnem delu magistrske naloge podajamo predloge za izboljšave obstoječega disciplinskega postopka v policiji, na podlagi detekcije dobrih in slabih praks in določitev sedaj veljavnega postopka.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2472; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,07 MB) |
105. Pravne specifike pogodbe o dosmrtnem preživljanjuBarbara Krajnc, 2019 Opis: Pogodba o dosmrtnem preživljanju je aleatoren pravni posel, ki ga urejajo členi 557 - 563 Obligacijskega zakonika (OZ). Gre za le nekaj členov OZ, ki urejajo obsežno pravno področje civilnega prava na področju obligacijskih razmerij, kar bi lahko vzbudilo napačen občutek, da ne gre za zelo pomembno razmerje. Pogodbeni odnos, ki nastane s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ureja zelo osebna razmerja. Stranke lahko to pogodbo sklenejo tudi zaradi medsebojnega osebnega odnosa in zaupanja. Če pogodbeni stranki tega razmerja v pogodbi ne uredita natančno, lahko ima to zanju hude posledice, povezane z dolgotrajnimi in zahtevnimi postopki na sodišču. Bistvenega pomena pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dejanska volja pogodbenih strank, ki naj jo pogodbeni stranki natančno opredelita. Pravice in obveznosti pogodbenih strank v pogodbi o dosmrtnem preživljanju so le tiste, ki so določene v pogodbi, in v obsegu, kot so zapisane. Prav zaradi pomembnosti odnosov in posledic, ki jih ureja pogodba o dosmrtnem preživljanju, je določena posebna obličnost, to je oblika notarskega zapisa, kjer sta stranki še posebej s strani notarja opozorjeni na pravice, dolžnosti in posledice, ki jih prinaša sklenitev takšnega pravnega posla zanju. Da gre dejansko za pravni posel, ki ureja pomembne medsebojne odnose s številnimi zapleti ob izvrševanju pogodbe in uveljavljanju pravic in dolžnosti pogodbenih strank v primeru odstopanja ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, dokazuje tudi sodna praksa, ki se je bistveno spremenila in sedaj dejansko ne dopušča več dokazovanja delne odplačnosti pogodbe in delno darila.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 2397; Prenosov: 175
Celotno besedilo (360,45 KB) |
106. Materialnopravni pogoji za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in Zakonu o industrijski lastnini ter njihova interpretacija v novejši sodni praksiAnja Đuragič, 2019 Opis: Začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev so zavarovalne in regulacijske. Materialnopravni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, pa so zakonsko in nezakonsko določeni. Splošni režim zavarovanja nedenarnih terjatev z začasno odredbo ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki pa instituta ne ureja celostno. Bistveno je vanj posegla odločba Ustavnega sodišča Up-275/97. Omogočila je izdajo regulacijskih začasnih odredb, tudi tistih, katerih zahtevek je identičen tožbenemu zahtevku. Za presojo obstoja pogojev je predpisalo restriktiven pristop. Prvi pogoj, ki ga predpisuje zakon in ga je vedno treba (s stopnjo verjetnosti) izkazati, je, da terjatev obstaja ali da še bo nastala. Izkazati je treba še eno izmed treh alternativno določenih predpostavk, ki jih zakon taksativno našteva. Predpostavke so: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode, in da dolžnik z izdajo začasne odredbe, ki bi se izkazala za neupravičeno, ne bi utrpel večje škode od škode, ki bi zaradi neizdaje začasne odredbe nastala upniku. Nezakonski pogoji pa so reverzibilnost in nujnost da se zagotovi učinkovitost sodnega varstva. Poleg splošne ureditve institut ureja še vrsto posebnih področnih zakonov. Materialnopravne pogoje za izdajo začasnih odredb za zavarovanje pravic industrijske lastnine (patent, model, znamka, registrirana geografska označba) ureja Zakon o industrijski lastnini. Bistvena razlika je v tem, da mora predlagatelj za začasno zavarovanje pravic intelektualne lastnine izkazati, da je imetnik te pravice in je bila njegova pravica kršena ali pa grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: začasna odredba, zavarovanje nedenarnih terjatev, regulacijska začasna odredba, pravice industrijske lastnine, materialnopravni pogoji
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 2536; Prenosov: 178
Celotno besedilo (805,76 KB) |
107. Zastavna pravica v rimskem pravu in pravu Republike SlovenijeŽiga Omejec, 2019 Opis: Diplomsko delo predstavlja primerjalno analizo dveh vrst stvarnopravnih zavarovanj terjatev in sicer ročno zastavno pravico in neposestno zastavno pravico (hipoteko) med antičnim rimskim pravom in pravom Republike Slovenije. Ročna zastava je oblika stvarnopravnega zavarovanja, kjer zastavitelj izroči predmet zastave v posest zastavnemu upniku. Tudi hipoteka je vrsta stvarnopravnega zavarovanja, vendar pa pri njej zastavitelj obdrži posest nad predmetom zastave. Sprva so Rimljani uporabljali le ročno zastavo kot način stvarnopravnega zavarovanja terjatev. Ta način je do določene mere pomanjkljiv, saj mora zastavitelj predmet zastave izročiti zastavnemu upniku, torej ga ne more več uporabljati. To lahko na njegovi strani povzroči mnogo težav, še posebej, če zastavljeno stvar uporablja za pridobivanje dohodkov. Podobno pomanjkljivost najdemo tudi pri fiduciarni odsvojitvi. Postopoma so Rimljani iznašli bolj prefinjen način stvarnopravnega zavarovanja, poimenovali pa so ga hipoteka. Pri hipoteki predmet zastave ostane v posesti zastavitelja, zastavitelj pa je dolžan zastavljeni predmet izročiti zastavnemu upniku pod pogojem, če dolga do zapadlosti ne bi poplačal. Z uporabo opisne in primerjalne metode poskušamo izpostaviti bistvene razlike in podobnosti med ročno zastavo in hipoteko tako z zgodovinskega kot tudi modernega vidika.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 1859; Prenosov: 176
Celotno besedilo (764,48 KB) |
108. Pravna ureditev študentskega dela v SlovenijiSara Zugan, 2019 Opis: Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov, študentov ali drugih opravičenih oseb, ki morajo imeti za opravljanje študentskega dela veljaven status dijaka ali študenta v Republiki Sloveniji ali status udeleženca v izobraževanju odraslih. Velikokrat se srečujemo z dejstvom, da dijaki in študenti delajo z nalogami in dolžnostmi delovnega razmerja, ne pa tudi z njegovimi pravicami in ugodnostmi. Ključna razlika med študentskim delom in pogodbo o zaposlitvi je v tem, da se študentsko delo ne opravlja nepretrgoma, temveč občasno in začasno. V praksi se kaže, da je vse več primerov, ko študenti opravljajo enako delo in na enak način kot delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Namen diplomskega dela je predstaviti ureditev študentskega dela v Sloveniji. V prvem delu je opisan razvoj študentskega dela in njegova zakonska podlaga. Temelji na pravicah in dolžnostih dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih v času formalnega izobraževanja. V jedru diplomskega dela so predstavljene prednosti in pomanjkljivosti študentskega dela z vidika dijakov in študentov ter delodajalcev. Cilj diplomskega dela predstavlja zakonsko ureditev na področju študentskega dela v Sloveniji, opredeljuje trenutno stanje, ki je zelo pogosto med dijaki, študenti in delodajalci, ter podaja predloge izboljšav, predvsem s poudarkom na preprečevanju zlorab in izkoriščanju dijakov in študentov. Izvedeno je predvsem s pomočjo opisne in deloma tudi primerjalne metode ter s pregledom literature. V diplomskem delu je potrjena zastavljena hipoteza: "Ali bi z ukrepi zaposlovanja za absolvente oziroma mlade diplomante preprečili zlorabe in izkoriščanje dijakov in študentov?"
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2086; Prenosov: 212
Celotno besedilo (763,83 KB) |
109. Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družboŽiga Šumberac, 2019 Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družbo, je ugotoviti ali je trenutna zakonodaja na področju insolvenčnega prava zadostna, da zagotavlja varnost upnikov, ter ob tem ugotoviti, kako bi se lahko postopek prilagodil, da bi bil hitrejši, enostavnejši in bi ob tem dovoljeval manj zlorab postopka. Raziskovalne metode magistrskega dela so deduktivna metoda, s katero bomo splošno znanje iz analize zakonodaje apliciral na specifično področje stečaja nad srednjimi in velikimi družbami, deskriptivna metoda s pomočjo katere bomo opisali bistvene elemente postopka in nato skozi praktičen primer prikazali, kako deluje tak postopek v praksi, ter primerjalna metoda s pomočjo katere bomo primerjali različne načine unovčenja premoženja dolžnika. Tako bomo zasledovali cilj magistrskega dela, da dokažemo, ali postopek dopušča zlorabe s strani lastnikov družb v stečaju, cilj, kako se da reformirati položaj upnikov in upniškega odbora, cilj, kako ugotoviti najprimernejši način prodaje premoženja pri srednjih in velikih družbah in cilj, da dokažemo prevelik vpliv sodišča na postopek stečaja in prevelik vpliv sodišča na delovanje stečajnega upravitelja. To bo pripomoglo k nadaljnjemu raziskovanju tega področja ter ljudem, omogočilo vpogled v specifiko stečajne ureditve področja stečaja nad srednjimi in velikimi družbami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: insolventnost, družbe, premoženje, terjatve
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2323; Prenosov: 269
Celotno besedilo (801,38 KB) |
110. Bančne garancije v stečajnem postopkuPetra Šantak, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava neodvisne bančne garancije. Uvodoma so povzete glavne značilnosti neodvisnih bančnih garancij, delitev glede na njihov namen in pravno naravo, primerjava z ostalimi instituti zavarovanj ter njihova ureditev v slovenskem in mednarodnem pravu. V preostalem delu avtorica predvsem poskuša odgovoriti na vprašanja, povezana z neupravičenim pozivom za plačilo zneska iz neodvisne bančne garancije, zlasti s preučevanjem predpostavk za neupravičen poziv. Obravnava torej primere, ko so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni in bi zato garant moral izplačati znesek, a je obenem izkazano, da do kršitve temeljnega posla ni prišlo in je zato upravičenec neutemeljeno zahteval izplačilo garantiranega zneska. V povezavi s tem je predstavljena tudi problematika zlorabe pravic iz bančne garancije v primeru stečaja nad nalogodajalcem in možnost zavarovanja terjatve garanta v takšnih primerih. Garant namreč ostane v zavezi do upravičenca iz bančne garancije vse do izteka veljavnosti garancije, ne glede na posledice končanja stečajnega postopka. Magistrsko delo poskuša skozi analizo pravne teorije in sodne prakse celovito izpostaviti problematiko neupravičenega poziva ter poiskati rešitve v smislu preprečitve neupravičenega poziva. Slovenska zakonodaja ne vsebuje določil, na podlagi katerih bi lahko garant zavrnil neupravičen poziv za plačilo garantiranega zneska. Izplačilo garantiranega zneska lahko preprečimo z izdajo začasne odredbe. Rizikom zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije se ni mogoče popolnoma izogniti, vendar se lahko garanti pred njim zavarujejo predvsem z ustreznim stipuliranjem garancijskih določb ter z obvestitvijo nalogodajalca pred izplačilom zneska iz garancije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 2334; Prenosov: 253
Celotno besedilo (625,26 KB) |
