Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


111 - 120 / 162
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Mnenje otroka v družinski mediaciji in sodnem postopku v primeru razveze zakonske zveze staršev
Kristina Ušaj, 2019

Opis: Zakonca lahko razvežeta zakonsko zvezo na podlagi medsebojnega sporazuma ali tožbe enega izmed zakoncev. Ob tem se morata sporazumeti o vseh bistvenih vprašanjih ali pa o njih odloči sodnik. "Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti pomen situacije in posledice". Tako določa 410. člen ZPP (Zakon o pravdnem postopku), torej vprašanje vključitve otroka ni vezano na neko določeno starost otroka, temveč je prepuščeno prosti presoji sodnika glede na posamezen primer. Prav tako je možno vključiti otroka v postopek družinske mediacije, kjer imata partnerja možnost, da do sporazumne odločitve prideta s pomočjo nevtralnega mediatorja. Pri izdelavi dela bo uporabljena deskriptivna metoda s študijem domače in tuje literature, v pomoč pa bodo tudi strokovni članki in splet. Z metodo kompilacije bodo povzeta spoznanja in ugotovitve priznanih avtorjev s področja obravnavane teme, ki bodo vključena v delo. Na koncu bodo povzete ugotovitve, pridobljene na podlagi raziskave in analize spletne ankete zaprtega tipa, kjer bo uporabljena kvantitativna metoda. Namen dela je predstaviti in obravnavati vprašanje otrokove participacije v postopku razveze staršev ter odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv ima to na otroka ter kakšno ureditev poznamo na tem področju. V magistrskem delu bomo poskušali prikazati, da je mediacija primernejše okolje za vključevanje otroka, zlasti v primerjavi s sodnimi postopki. Poskušali bomo tudi odgovoriti na vprašanje, ali je morda bolje, da se otrok, predvsem mlajši, ne vključuje v postopke razveze staršev.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 2419; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

112.
Zgodovinski razvoj in vrste vpisov v zemljiško knjigo
Andreja Gregorič, 2019

Opis: Namen zemljiške knjige je javna objava pravnega stanja v zvezi z nepremičninami, saj dobiva v našem pravnem okolju mesto in vlogo, kot si jo zasluži. Dobro poznavanje zemljiškoknjižnega in nepremičninskega stvarnega prava postaja čedalje pomembnejše pravno področje. Nepremičnine so v današnjem času zagotovo tako pomembne dobrine, da je posamezna pravna opravila v zvezi z nepremičninami dobro zaupati le najpomembnejšim poznavalcem tega pravnega področja. Vendar je nepremičnina oziroma že sama zemlja imela v času naših prednikov pomembno vlogo oziroma je bila njihovo najpomembnejše bogastvo. Področje zemljiškoknjižnega prava, kot ga poznamo sedaj, ima korenine že v času starega Egipta, kjer so na deščice zabeležili imena zemljišč ter njihove lastnike. Prav to so tudi odkrili pri starih Grkih. Le Rimljani so bili tisti, ki niso poznali zemljiške knjige. Vendar so kljub njenemu nepoznavanju vodili nekakšen seznam oziroma listino zemljišč. S tem pa se izkazuje, kako zelo je bila pomembna zemljiška knjiga za takratno civilizacijo. Za slovensko pravno področje najdemo zemljiškoknjižne pravne korenine v starem zemljiškoknjižnem sistemu germanskega izvora. Kljub sprejetju novih zemljiškoknjižnih predpisov ohranjamo v osnovi tradicionalen način vodenja zemljiške knjige in temeljna načela, na katerih sloni zemljiškoknjižno pravo. V magistrskem delu smo poleg odkrivanja zgodovine nastanka zemljiške knjige prikazala tudi osnove zemljiške knjige, vrste vpisov v zemljiško knjigo ter stvarne in obligacijske pravice. Glavna oblika vpisov v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Lastninska pravica je v Republiki Sloveniji ena izmed osnovnih človekovih pravic in je ustavno varovana kategorija.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2255; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

113.
Problemi pridobivanja zemljišč za ceste na nivoju lokalne skupnosti
Nataša Stančič, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava perečo problematiko, s katero se tako na ravni občin kot na ravni države vsakodnevno srečujemo. Gre za urejanje zemljiškoknjižnega lastništva zemljišč, po katerih že več desetletij potekajo javne ceste. Zadnjih tridesetih let prejšnjega stoletja, katerega temelj je bila družbena lastnina, se z urejanjem lastništva takih zemljišč niso veliko ukvarjali. Pomembno je bilo le, da so se ceste gradile. Ker pa je lastninska pravica kot ena izmed temeljnih človekovih pravic varovana z ustavo, imamo na občini dve možnosti pridobivanja takih zemljišč, in sicer odkup ali pa uvedbo postopka razlastitve. Pri sklenitvi sporazumnega pravnega posla je postopek enostaven. Ko pa se stranki ne moreta sporazumeti, je treba uvesti razlastitveni postopek. To je poseg v lastninsko pravico, ki se ga v praksi raje izogibamo. Za njegovo uvedbo morata biti zadoščena dva pogoja, da je takšen poseg v lastninsko pravico nujno potreben in da je poseg tudi v sorazmerju z lastninsko pravico. Pri reševanju zaostalih zadev se vedno postavlja vprašanje, kakšna je pravična odškodnina, s katero bi bili obe stranki zadovoljni ali je to ocenjena vrednost, posplošena vrednost, orientacijska vrednost ali nekaj vmes. Občine se kompleksnosti problematike zavedajo, vendar je težava v visokih stroških, ki jih reševanje zaostalega stanja prinaša, predvsem zato, ker morajo sredstva namenjati tudi obnovi obstoječih cest ter realizaciji novih investicij, nujno potrebnih za razvoj občine. K dodatnim težavam in dolgotrajnemu reševanju zadev pa prispeva tudi velika razdrobljenosti zakonski določb tega področja v več različnih zakonih.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 1621; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

114.
Premoženjska razmerja in delitev skupnega premoženja v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti
Patricia Komac, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava premoženjska razmerja med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, ki so predmet preučevanja družinskega prava. Premoženjski režim zakoncev je celota pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema ter njihova razmerja do tretjih oseb. Ureditev po Družinskem zakoniku glede premoženjskega režima med zakoncema predstavlja eno pomembnejših sprememb, saj ni več prisilne narave ter zakoncema dopušča poleg zakonitega premoženjskega režima tudi možnost sklepanja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Eno osrednjih in najtežje rešljivih vprašanj v praksi, s katero se soočita zakonca ob razvezi zakonske zveze je delitev skupnega premoženja. Posebej ob dejstvu, da zakon ne našteva primeroma, katere posamezne kategorije premoženja sodijo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, ampak to nalogo prepušča sodiščem, da v okviru sodne prakse zakonske določbe interpretira in jih na ta način v praksi dopolnjuje. Pred reformo družinskega prava zakonca nista imela možnosti dogovora o tem, v katero premoženjsko maso spada podjetniško premoženje. Družinski zakonik je zapolnil to pravno praznino in zakoncem omogočil svobodno urejanje podjetniškega premoženja. Ena pomembnejših razlik med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo je neformalni nastanek zunajzakonske skupnosti, saj za svoj nastanek ne potrebuje sklenitvenega akta. Dilema, ki se na tem mestu pojavi, je veljavnost pogodbe o premoženjskopravnih razmerjih, ki jo skleneta zunajzakonska partnerja, saj zakon določa sklenitev zakonske zveze kot (odložni) pogoj za začetek učinkovanja pogodbe ter vpisa pogodbe v register pogodb o premoženjskopravnih razmerjih. V primeru sklepanja pogodb o premoženjskopravnih razmerjih so tako zunajzakonski partnerji, v primerjavi z zakonci, v slabšem položaju, kar nas vodi do kršitve načela enakosti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 2508; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (709,05 KB)

115.
Terjatve upnikov v stečajnem postopku
Aida Imamović, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko v zvezi s terjatvami upnikov v stečajnem postopku. Namen dela je prikazati upnikom, kako priti do poplačila svojega dolga v primeru, ko se nad njihovim dolžnikom začne stečajni postopek. S potrjeno hipotezo bo prikazana najbolj učinkovita prijava terjatev. Ob podrobnejšem opisu prijave terjatve pa so v magistrskem delu poudarjene tudi problematike, ki se pojavljajo v zvezi s terjatvami v stečajnem postopku, ter rešitve, s katerimi se je tem problematikam mogoče predhodno izogniti. Sodelovanje upnikov in stečajnega dolžnika, je v stečaju izrednega pomena, saj se le s tem izognemo morebitnim zlorabam. Stečajni zakon oz. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Na podlagi zakona, ki ureja celotno insolvenčno pravo, poznamo več vrst terjatev, ki jih lahko ima upnik, kot tudi dve pravici, in sicer ločitveno in izločitveno pravico. Problematika, ki se je izoblikovala skozi obdobje, pa je predstavljena na podlagi raziskave sodne prakse, ki se nanaša na terjatev upnikov. Preizkus obsoja upnikovih terjatev opravi stečajni upravitelj in od katerega je odvisna tudi usoda terjatve upnika. Upnik v stečaj mora pravočasno prijaviti svoje terjatve ter spremljati stečajni postopek. Poleg navedenega je predstavljena tudi zakonodaja stečajnega postopka v drugih državah, iz katerih izhaja, da imajo te posamezne države zelo podobno ureditev stečaja, kot tudi skupno točko, saj večina ureditve insolvenčnega prava izhaja iz nemške insolvenčne zakonodaje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 2507; Prenosov: 294
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

116.
Pravne osnove inovativnega poslovnega modela sanacije večstanovanjskih objektov
Rok Jereb, 2018

Opis: Živimo v času, ko je zavedanje o zdravem načinu življenja in zmanjševanje vpliva posameznika na okolje ena od pomembnejših tem vsakdana. Posamezniki želimo živeti kakovostno, pri tem pa kar najmanj obremenjevati okolje, zato so prenove starejših objektov vsakdanja stalnica. Stanovanjski fond je namreč dosegel točko, ko so potrebna visoka vlaganja za ohranitev funkcionalnosti objektov. Za doseganje želenega udobja starejši objekti namreč zahtevajo veliko energije, kar ob visokih cenah energentov pomeni veliko finančno breme za stanovalce. S tega vidika so prenove objektov, kjer ob implementaciji sodobnih rešitev povečamo udobje ob zmanjšanju porabe energije, ekonomsko upravičene in smiselne. Prenova večstanovanjskega objekta je še posebno zahteven izziv. Ne gre le za izziv tehnične in ekonomske narave, izzivi se pojavljajo pred stanovalci, upravniki ter vsemi vpletenimi v prenovo večstanovanjskega objekta. Izvedba sanacije skladno z zakonodajo in pravno ustrezno zahteva poznavanje izredno različnih zakonodajnih področij. Celovita prenova večstanovanjskega objekta je veliko finančno breme, prav zato je treba razviti inovativne poslovne modele in ustrezne pravne podlage, ki omogočajo bolj fleksibilne pristope k sanacijam. Namen mojega dela je predstavitev pravnih osnov, ki omogočajo izvedbo sanacije večstanovanjskega objekta. Predstavljeni so različni vidiki sanacije večstanovanjskega objekta in možnosti za lažjo izvedbo celovite sanacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: večstanovanjski objekti, sanacija, inovativni poslovni model, etažni lastniki, Eko sklad, finančna konstrukcija, management nepremičnin
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1949; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

117.
Institut zastaranja v obligacijskem pravu
Aleksandra Lovrić, 2012

Najdeno v: osebi
Ključne besede: zastaranje, Obligacijski zakonik, zastaralni rok, institut zastaranja
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 1653; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

118.
119.
Ohranjanje in reprodukcija umetniških in zgodovinskih del skozi pravice intelektualne lastnine
Mia Janežič, 2020

Opis: Diplomsko delo predstavlja pogled prava na tehnike ohranjanja in reprodukcije umetniških del, posebej skozi pravice intelektualne lastnine, ter razmerje med lastninsko pravico in javnim dobrom, še posebej, kar zadeva kulturne znamenitosti. V začetku so opredeljene pravice intelektualne lastnine in avtorska pravica v umetnosti. Pomembnost te tematike je v težki naravi umestitve umetnosti v rigidne okvire pravne sfere, različnih načinih, kako bi dela pravno in dejansko zavarovali za prihodnje generacije, ter posebni problematiki, ki se pojavlja ob vsakršnem soočanju lastninske in avtorske pravice. Osredotoča se na opredelitev izvirnega dela in ved, ki se z ohranjanjem in reprodukcijo del ukvarjajo, ter tako povzame bistvene lastnosti arheologije, muzeologije in etnografije ter njihove vplive na izvirno delo, prav tako pa na tehnike in načine njegovega predelovanja, ki narekujejo podaljšanje in zavarovanje samega obstoja dela. Srečamo se z inspiracijo, predelavo in reprodukcijo, pri kateri gre predvsem za kopistiko iz ene vrste likovnih del v enake ali druge. Drugi del naloge je posvečen javnemu dobru in predvsem kulturni dediščini. Opredeljeni sta lastninska pravica in njeno delovanje, prav tako pa tudi njeno konkuriranje z javnim dobrom in pogoji, ki so le-temu v prid pri morebitnem razlastninjenju. Uporabljene metode dela so interpretativna, analitična, primerjalna in zgodovinska.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravice intelektualne lastnine, avtorsko delo, avtorske pravice, varstvo umetniških del, pravica reproduciranja, kulturni spomeniki, lastninska pravica
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1446; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

120.
Analiza Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
Aleš Jelenc, 2020

Opis: V času prejšnje države so se pravice na nepremičninah lahko ustanavljale in prenašale zunajknjižno. Omenjeno pravno prakso je leta 2003 prekinilo sprejetje Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi, ki v skladu z načeli javnosti, publicitete in zaupanja v javne zemljiškoknjižne evidence zagotavljata pravno varnost pridobiteljem nepremičnin z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. S sprejetjem nove sistemske zakonodaje je nastala pravna praznina glede varstva pridobiteljev posameznih delov stavb, ki so svojo lastnino pridobili neknjižno pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje. Zakonodajalec je to pravno praznino prvič poskušal zapolniti leta 2008 z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Cilj zakona je bil vzpostaviti učinkovit sistem, ki bi na hiter in ekonomičen način omogočil usklajenost evidenc zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin. Vendar zakon zaradi različnih razlogov v praksi ni v celoti zaživel. Sodni zaostanki so se večali, prihajalo je do neenotne sodne prakse glede posameznih vprašanj. Zato je bil leta 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki je odpravil nekaj administrativnih ovir ter postopek prilagodil načelu ekonomičnosti. Ena izmed glavnih novosti ureditve je, da se po tem zakonu etažna lastnina lahko vzpostavi samo za stavbe, za katere je pravna podlaga za pridobitev etažne lastnine nastala pred 1. januarjem 2003. Nova ureditev prinaša še nekaj poenostavitev postopka ter novih rešitev, postopek pa je uporaben za vse tri oblike "dejanske etažne lastnine".
Najdeno v: osebi
Ključne besede: etažna lastnina, pripadajoče zemljišče, dejanska etažna lastnina, gradnja na tujem zemljišču, pravica uporabe zemljišča, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1972; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (475,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh