Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


121 - 130 / 164
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
121.
Delitev premoženja v primeru razveze zakonske zveze
Nika Jelovčan, 2020

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tema, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je obravnavano v Družinskem zakoniku in spada v družinsko pravo. Osrednja tema dela so obravnavani problemi glede delitve premoženja, s katerimi se lahko srečajo zakonci ali zunajzakonski partnerji v času razveze zakonske ali zunajzakonske zveze. Ti problemi so prikazani tudi na podlagi sodne prakse ali statističnih podatkov, na katere smo se opirali skozi izdelavo diplomskega dela. Delitev se praviloma začne v nepravdnem postopku, v primeru spora pa se nadaljuje v pravdnem postopku. Glavna termina glede delitve premoženja sta skupno in posebno premoženje. Glavni namen in cilj naloge je bil, da se razvrsti, kaj sploh spada v skupno in kaj v posebno premoženje in po kakšnem sistemu se eno in drugo premoženje razdeli med zakonca v primeru razveze zveze. V diplomskem delu pridemo do zaključka, da se še vedno veliko parov in zakoncev sreča s problemi glede delitve. Še vedno je v velikih primerih vključeno sodišče, saj se zakonca ne moreta sama dogovoriti, to pa zadeve zelo podaljša, zato bi si morali prizadevati, da bi bili ti postopki čim krajši, sodišče pa bi moralo zakonce spodbujati, da spore glede delitve premoženja razrešita sama v nepravdnem postopku.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska zveza, razveza zakonske zveze, delitev premoženja, skupno premoženje, posebno premoženje, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 2089; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (851,95 KB)

122.
Izključitev in izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo
Anže Košir, 2020

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, v katero se družbeniki povezujejo z namenom uresničevanja ciljev na področju pridobitnih in tudi nepridobitnih dejavnosti. Položaj družbenikov v takšni organizaciji pa ni trajen in nespremenljiv. Diplomsko delo obravnava dva instituta (izključitev in izstop družbenika) družb z omejeno odgovornostjo, ki sta namenjena izločitvi družbenika iz te povezave. Izločitev se lahko izvrši na podlagi lastne volje družbenika ali po volji drugih družbenikov. Delo se osredotoča na teoretično in normativno obravnavo obeh institutov ter pri tem sooča tudi različna mnenja, ki se pojavljajo v pravni literaturi. Ob tem poda tudi vpogled v sodno prakso slovenskih sodišč in njihove najpomembnejše ugotovitve glede omenjenih institutov. V delu smo uporabili predvsem kompilacijsko in deskriptivno metodo ter deloma tudi analitično in normativno. S pomočjo primerjalne metode pa smo obravnavali primerljiva instituta, ki ju ureja delniško pravo (iztisnitev in izstop manjšinskih delničarjev), ter predstavili podobnosti in razlike med obema ureditvama. Cilj diplomske naloge je bolje razumeti oba omenjena instituta, tako v teoretičnem kot praktičnem smislu, ob tem pa tudi izpostaviti nekatera odprta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z njima. Ob tem upamo, da bo primerjava institutov delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo kot ekonomsko najpomembnejših družb predstavljala dodano vrednost te diplomske naloge.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družbe z omejeno odgovornostjo, družbeniki, delniške družbe, izločitve družbenikov, izstopi družbenikov, delniško pravo
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1616; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (516,53 KB)

123.
Oporoka in nujni delež
Milana Domazet, 2020

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, ki je kompleksna in dinamična kategorija prava. Ker se s postopkom dedovanja sreča vsak posameznik prej ali slej, bodisi kot zapustnik bodisi kot dedič, bi bilo smiselno, da se seznani z vsaj osnovnimi pojmi, da bi mu to obsežno pravno področje postalo malo bolj razumljivo. Slovensko dedno pravo priznava dva pravna temelja, na podlagi katerih se lahko izvede dedovanje, to sta oporoka in zakon. V primerih, ko zapustnik nima specifičnih želja in zahtevkov glede ustvarjenega premoženja, ni potrebe, da prehod zapuščine posebej ureja. V takem primeru bodo dediči namreč dedovali na podlagi zakona. Ko pa želi zapustnik razpolagati s svojim premoženjem tudi za čas po smrti in želi premoženjska razmerja urediti drugače, kot to veleva zakon, ima na voljo oporoko. Načelo svobodnega testiranja je eno od temeljnih načel dednega prava. Če zapustnik z ustvarjenim premoženjem oporočno razpolaga, ima tak način dedovanja vedno prednost pred zakonitim dedovanjem. Zakon o dedovanju nudi oporočitelju, da glede na osebne preference izbira med različnimi oblikami oporok, ki pa morajo biti sestavljene v skladu s pogoji, ki jih zakon navaja za vsako obliko posebej. Zakonodajalec je z institutom nujnega deleža omejil zapustnikovo pravico svobodnega oporočnega razpolaganja ter razpolaganj inter vivos. Zapustnik mora del svojega premoženja, t. i. rezerviran del, nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Lahko pa iz razlogov, ki so taksativno navedeni v Zakonu o dedovanju, zapustnik nujnemu dediču pravico do nujnega deleža zmanjša ali celo odvzame.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dedno pravo, nujni delež, dedovanje, oporoka, nujni dediči
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1709; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (499,79 KB)

124.
Ginekologov ugovor vesti
Tamara Miljanović, 2020

Opis: Pravica do ugovora vesti je v pravnem sistemu Republike Slovenije ustavna pravica, torej urejena v Ustavi Republike Slovenije. Institut ugovora vesti je urejen tudi v različnih zakonih in drugih predpisih. Naloga države je, da zagotavlja uresničevanje te pravice posameznemu ginekologu. V zvezi z institutom ugovora vesti se v diplomski nalogi dotaknemo tudi drugega pola, torej pravice nosečnice, npr. njene pravica do prekinitve nosečnosti, ki je do desetega tedna nosečnosti čisto avtonomna, kasneje, ko nosečnost traja nad deset tednov, pa o tem ne odloča več izključno in samo nosečnica, temveč o prekinitvi nosečnosti odločata komisiji prve in druge stopnje. V vsebinskem delu diplomske naloge je predstavljen institut ugovora vesti skozi zgodovino, na splošno urejenost instituta v zdravstvu, dotaknemo se tudi razlage pojma vesti, etičnega in pravnega vidika ugovora vesti. Nadrobneje sledi pregled zakonodaje, ki ureja ta institut, ter diskusije o zarodku in njegovih pravicah v drugih področnih zakonih in na drugi strani o osebnostnih pravicah ženske, ki ga nosi. Posvetimo se tudi umetni prekinitvi nosečnosti, tj. splavu. Nalogo zaključimo z razlago postopka uveljavljanja ugovora vesti z aktualno predstavitvijo konkretnih številk, natančneje s številom ginekologov v Sloveniji in kolikšen del teh ima registriran ugovor vesti pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ugovor vesti, ginekologi, pravo, medicina, splav
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1745; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (446,74 KB)

125.
Najemna pogodba
Sara Okorn, 2020

Opis: Notarski zapis ima učinek javne listine in je neposredno izvršljiv, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano. Notarski zapis sestavi notar, kadar stranke želijo večjo pravno varnost. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, vendar za sklepanje ni z zakonom predpisane oblike (lahko so sestavljeni kot zasebna listina ali pa v notarskem zapisu). Stranke se same odločijo, v kakšni obliki bo najemna pogodba sestavljena, prav tako se same dogovorijo glede vsebine. Najemna pogodba mora vsebovati sestavine, ki so določene z zakonom. Stranke najemnega razmerja se ravno zaradi teh dveh značilnosti notarskega zapisa vedno pogosteje odločajo za sklepanje najemnih pogodb v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pogoji za neposredno izvršljivost do določenosti obveznosti, zapadlost terjatve in dolžnikovo soglasje z izvršljivostjo. Če najemnik prostovoljno ne izpolni svoje obveznosti (plačilo najemnine in stroškov, izselitev iz prostora najema), lahko najemodajalec s tožbo zahteva izpolnitev svoje terjatve. Če je najemodajalec uspešen s tožbo, lahko na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe predlaga izvršitev. Vendar sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi drugih izvršilnih naslovov in ne le na podlagi sodnih odločb. Med izvršilne naslove spada tudi izvršljiv notarski zapis.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: neposredna izvršljivost, najemne pogodbe, notarski zapisi, najemodajalci, najemniki, zasebne listine, javne listine
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 2187; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

126.
Starševske odsotnosti in nadomestila
Manuela Pogačar, 2020

Opis: V diplomskem delu je podan pogled na urejenost starševskih odsotnosti (materinski, očetovski in starševski dopust) in pripadajočih nadomestil v slovenskem pravnem redu. Predstavim tudi starševski dodatek, ki je namenjen osebam, ki niso upravičene do nadomestila. Opišem tudi novo Direktivo EU s tega področja in novosti, ki nas čakajo z implementacijo le-te. Zaključim s pregledom pravic staršev v delovnih razmerjih. Pri pisanju bomo uporabili metodi razlage pravnih aktov (jezikovna in deskriptivna metoda), ki mi bosta pomagali dosledno opisati pravno ureditev in razrešiti morebitna vprašanja. Namen diplomske naloge je analizirati pravno urejenost področja starševskih odsotnosti in nadomestil. Cilj je ugotoviti, ali je področje dobro urejeno, se glede ureditve pojavljajo vprašanja in preveriti usklajenost z minimalnimi zahtevami EU. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da slovenski pravni sistem te pravice bogato ureja, kar pomeni, da velikih sprememb tudi z implementacijo nove direktive EU ni pričakovati. Poznavanje pravic pa je za starše pomembno, saj jim omogoča boljše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Potrebna je tudi njihova angažiranost pri uveljavitvi pripadajočih jim pravic v delovnih razmerjih, saj njihova izraba ni vedno najbolj ugodna za delodajalce.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, nadomestila, delovna razmerja
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (336,35 KB)

127.
Odpust obveznosti v osebnem stečaju
Miha Toš, 2020

Opis: Postopek osebnega stečaja je postopek, v katerem fizična oseba zaradi prezadolženosti poskuša poplačati svoj dolg s premoženjem, ki je zajeto v stečajno maso, za neplačane terjatve pa morebiti doseči njihov odpust. V ta namen sodišče dolžniku določi preizkusno dobo, v kateri se preverja, ali si dolžnik prizadeva za čim boljše poplačilo upnikov ter ali izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Cilj postopka je doseči istočasno in sorazmerno poplačilo upnikov, stečajnemu dolžniku pa zagotoviti rehabilitacijo z odpustom dolga, če dolžnik to predlaga in izpolni zakonsko predpisane pogoje, z izjemo tistih obveznosti, za katere ZFPPIPP določa, da se dolžniku ne odpustijo. Učinek zaključenega stečajnega postopka nad fizično osebo, podjetnikom ali posameznikom pa je tudi ta, da upniki za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku pridobijo izvršilni naslov. Stečajni postopek se konča, ko stečajni upravitelj po opravljeni končni razdelitvi sodišču predloži končno poročilo. Končnega cilja upnikov, da bi dosegli poplačilo svojih terjatev v postopku osebnega stečaja, pa največkrat ni mogoče doseči, ker stečajna masa za to ne zadošča. Kadar stečajne mase ni, se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stečajni postopki, osebni stečaj, stečajni dolžniki, stečajni upravitelji, odpust dolga
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 2381; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (686,17 KB)

128.
Nepogodbena odškodninska odgovornost neposrednih deležnikov v letalstvu
Andreja Kikec, 2020

Opis: Varnost je osnovni pogoj za konkurenčen letalski sektor. Regulativni sistem zato predpisuje visoke varnostne standarde, ki jih morajo stalno izpolnjevati vsi neposredni deležniki v letalstvu. Mednje uvrščamo letalske prevoznike, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč, organizacije za zagotavljanje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije, organizacije za usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja, ponudnike storitev globalnih navigacijskih satelitskih sistemov in ne nazadnje pristojne organe za certifikacijo in nadzor. Čeprav je letalstvo na splošno, še posebej pa evropsko, daleč najvarnejši način prevoza, se nesreče in incidenti kljub temu dogajajo. Kakšna pa je odgovornost neposrednih deležnikov v letalstvu? Nepogodbeno odškodninsko odgovornost delimo na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. Medtem ko je odgovornost letalskih prevoznikov in proizvajalcev zrakoplovov določena z Montrealsko konvencijo, Uredbo Sveta (ES) št. 2027/97 in Direktivo 85/374/EGS ter je v obeh primerih objektivna, podobnih predpisov, ki bi urejali odgovornost preostalih neposrednih deležnikov v letalstvu, na globalni ali vsaj evropski ravni ni, zato se v primeru njihove odškodninske odgovornosti uporabljajo nacionalna pravila. Namen doktorske disertacije je predstaviti in analizirati vrste odgovornosti neposrednih deležnikov v letalstvu ter ugotoviti, ali so ureditve zadovoljive ali bi kazalo tudi za preostale subjekte razmisliti o enotni ureditvi odgovornosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odškodninska odgovornost, deležniki v letalstvu, škoda, unifikacija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1488; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

129.
Neposlovna odškodninska odgovornost
Aljoša Kovač, 2020

Opis: Obligacijsko razmerje je pravno razmerje med upnikom in dolžnikom. Dolžnik je v določenem obligacijskem razmerju zavezan opraviti izpolnitveno ravnanje, upnik pa je le-to upravičen zahtevati. Odškodninsko razmerje je prav tako obligacijsko razmerje, kjer imamo oškodovanca (upnika), ki mu je nastala pravno priznana škoda in povzročitelja (dolžnika), ki je škodo povzročil. Tako je povzročitelj zavezan povrniti škodo (opraviti izpolnitveno ravnanje) oškodovancu. Da lahko govorimo o odškodninski obveznosti povzročitelja škode, pa se morajo steči še določena pravna dejstva, ki jih imenujemo predpostavke odškodninske odgovornosti. Odškodninska odgovornost se, kljub nasprotovanju nekaterih teoretikov, deli na poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornost. Za poslovno odškodninsko odgovornost je značilno, da sta oškodovanec in povzročitelj škode pred škodnim dogodkom v pravno poslovnem razmerju, protipravnost pa se kaže kot kršitev pogodbenega določila. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti pa stranki nista v pravnem razmerju. Neposlovna odškodninska odgovornost se deli na subjektivno, oziroma krivdno odškodninsko odgovornost, in na odgovornost ne glede na krivdo, oziroma objektivno odškodninsko odgovornost. Razlikujeta po predpostavkah, v dokazovanju le-teh in nenazadnje v njihovi pojavni obliki. V diplomskem delu bom v uvodu predstavil odškodninsko odgovornost nasploh, njene funkcije in njen zgodovinski razvoj. V nadaljevanju se bom posvetil neposlovni odškodninski odgovornosti, kjer bom iskal razlike med subjektivno in objektivno odškodninsko odgovornostjo, posebno pozornost pa bom namenil njihovim predpostavkam, saj bom poskušal najti razlike v njihovem dokazovanju in njihovi pojavni obliki.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odškodninsko pravo, odškodninska odgovornost, neposlovna odškodninska odgovornos, predpostavke neposlovne odškodninske odgovornosti
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 2527; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (710,34 KB)

130.
Odškodnina, ki jo mora država poravnati posamezniku zaradi neupravičeno odvzete prostosti
Maša Tomažič, 2020

Opis: Včasih se zgodi, da je osebi odvzeta prostost, a se kasneje izkaže, da je bila prostost odvzeta neupravičeno. Zmotno je prepričanje, da je odvzem prostosti protipraven samo, kadar govorimo o neupravičeni obsodbi in o neupravičenem prestajanju zaporne kazni. Odvzem prostosti je lahko protipraven že bistveno prej % ko policija odredi pridržanje, v primeru pripora ali hišnega pripora. Oškodovani lahko na temelju neupravičeno odvzete prostosti zahteva odškodnino. Zahtevek oškodovanega se vloži proti državi, saj država objektivno odgovarja za delovanje svojih organov. Odškodninska odgovornost je odgovornost odgovorne osebe, da povrne škodo, ki je zaradi njenega ravnanja nastala oškodovancu. Oškodovančev zahtevek se imenuje odškodninski zahtevek. Odškodninsko pravo je del obligacijskega prava in skupaj s tem del široke družine civilnega prava, odškodninski zahtevek pa se rešuje v okviru pravdnega postopka. Da bo odškodnina na koncu izplačana, morajo biti izpolnjene štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Glede na področje, v katerega odškodninsko pravo umeščamo, je eden izmed temeljnih virov, ki ga v primeru odškodninskih zahtevkov uporabljamo, Obligacijski zakonik; poleg tega pravice posameznikov med kazenskimi postopki najdemo tudi v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ter v Kazenskem zakoniku (KZ1). Nikakor pa ne smemo pozabiti na temeljni pravni vir, v katerem so naštete in opisane temeljne človekove pravice % Ustavo Republike Slovenije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odškodnina za neupravičeno odvzeto prostost, odškodnina, neupravičeno odvzeta prostost, neupravičen zapor, neupravičena obsodba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1414; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (268,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh