Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


51 - 60 / 162
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
53.
54.
Identiteta tožbenega zahtevka
Katja Žura, 2017

Opis: Stranke civilnega postopka pravno varstvo najpogosteje uveljavljajo v obliki tožbe, tožbeni zahtevek predstavlja eno izmed obligatornih sestavin vsake tožbe. Vsaka tožba mora imeti določen tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora biti natančno opredeljeno, o čem naj sodišče odloči, saj sodišče ne sme odločiti preko ali mimo zahtevka. Vprašanje vsebine tožbenega zahtevka je v teoriji opredeljeno kot vprašanje o identiteti tožbenega zahtevka. Sistematično lahko teoretična stališča razdelimo v dve večji skupini, in sicer materialnopravno teorijo in procesno teorijo. Materialnopravna ali civilistična teorija gleda na pojem tožbenega zahtevka z vidika zahtevka materialnega prava, kar pomeni, da išče povezave med njima. Teorija se je razvila v treh različicah: poznamo klasično civilistično teorijo, modificirano civilistično teorijo in novejšo, vse pa iščejo povezavo med materialnim in procesnim zahtevkom; tožbeni zahtevek torej opredeljujejo z zahtevkom materialnega prava. Na drugi strani procesna teorija zagovarja ločnico med procesnim in materialnim zahtevkom. Podvrste procesne teorije so čista procesna, ki je na stališču, da je vsebina tožbenega zahtevka tožbeni predlog, ter procesna ekvivalenčna teorija, ki tožbeni zahtevek opredeljuje s tožbenim predlogom in dejanskim stanjem. Kot neko vmesno teorijo pozna še sintetično teorijo, pri kateri gre v osnovi za procesno teorijo, vendar povezavo tožbenega zahtevka išče z zahtevkom materialnega prava. Razumevanje identitete tožbenega zahtevka je pomembno predvsem pri procesnih situacijah, kot so objektivna kumulacija zahtevkov, sprememba tožbe, litispendenca in institut pravnomočnosti; gre za vprašanje, ali so v posameznih situacijah zahtevki identični ali gre za različne zahtevke. Na podlagi stališč posameznih teorij lahko pridemo do različnih rezultatov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: civilno pravo, tožbe, tožbeni zahtevki, litispendenca, pravnomočnost, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 4038; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (572,48 KB)

55.
56.
Zapletenost postopka posvojitev
Katja Krajnčan, 2016

Opis: Posvojitev (adopcija) , kot prastar statut je postopek, v katerem določena oseba prevzame starševstvo nad nekom s katerim ni v bližnjem sorodstvu. Adopcijo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Med mednarodni pravnimi viri v Sloveniji veljajo tudi določene konvencije, ki zadevajo posvojitve. Poleg tega ima Slovenija sklenjen tudi bilateralni sporazum z Makedonijo, ki ureja potek posvojitev med tema dvema državama. Zakon določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je posvojitev mogoča in pa ogrodje postopka samega. Vse ostalo je prepuščeno delavcem na centrih za socialno delo, tako da je od njihove presoje odvisno komu gredo otroci, ki so namenjeni posvojitvi. Kot največji problem postopka se kaže njegova nedorečenost. Obstajajo različne prakse glede na center za socialno delo, to pa prinaša precej razlik in posledično nejevolje. Nekateri očitajo tudi manjk strokovnosti, ki naj bi se predvsem kazal pri pripravah bodočih posvojiteljev na starševstvo. V ta namen pa imamo pri nas dve društvi, ki se trudita, da bi se ta težava odpravila in bi bili bodoči starši kar se da pripravljeni na posvojitev. Ker je v Sloveniji otrok, ki izpolnjujejo pogoje za posvojitev malo, staršev, ki bi želeli otroka posvojiti pa veliko, se nekateri poslužujejo mednarodnih posvojitev. Tako nacionalne kot mednarodne posvojitve, pa morajo imeti v prvi vrsti za cilj korist otrok in v tej smeri voditi celotni. postopek.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1978; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (945,91 KB)

57.
Pogodba v športnem pravu
Anže Matelič, 2016

Opis: Pravo predstavlja pravila družbe, brez katerih si danes težko predstavljamo življenje. Pravo je pojem, ki zajema vsa področja v človeškem življenju in sega na vse konce in kraje sveta. Sam razvoj prava poteka vsakodnevno, saj se mora prilagajati spremembam v svetu. Zaradi množične uporabe ter prilagajanja se tudi zelo razlikuje v posameznih državah, panogah, na posameznih področjih itd. Del samega prava je tudi pogodba. Pogodba ali sporazum je pravniški izraz za sklepanje dogovora med najmanj dvema strankama, lahko pa jih je tudi več. V zgodovini se je začelo z ustnimi sporazumi oziroma dogovori, danes pa poznamo sporazume tudi v pisni obliki, ki ji pravimo pogodba. Pri pogodbi je bistvenega pomena volja obeh strank, saj šele, ko je soglasno izražena volja obeh strank, lahko pravimo, da je pogodba sklenjena in dobi svojo moč. Kot že rečeno, se pravo in z njim tudi pojem pogodbe pojavlja na različnih področjih, tako ga zasledimo tudi v športu. Šport je igra ali aktivnost, ki se izvaja v okviru jasno določenih pravil z najmanj enim udeležencem, ki tekmuje proti ostalim udeležencem, ki so po navadi označeni kot nasprotniki. Tudi šport je zelo razširjen in kompleksen pojem, zato potrebuje jasna pravila za nemoteno delovanje in na tem področju si pomaga s pravom. Šport je sestavljen iz sporazumov (torej iz pogodb) in v današnjem času si ga brez teh ne moremo niti predstavljati. S povezavo vseh treh predstavljenih pojmov pridemo do edinstvene besedne zveze: pogodbe v športnem pravu.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1795; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (858,34 KB)

58.
Pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah v javno korist
Mirjana Jurhar-Pečnik, 2016

Opis: Dobra komunalna infrastruktura, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovodi, ceste in ostale javne storitve so pogoj za kvalitetno življenje vsakega posameznika in skupnosti, v kateri posameznik biva in dela. Bolj kot je infrastruktura razvita, boljši je osebnostni in gospodarski razvoj te skupnosti. Osnovna infrastruktura se zagotavlja že na primarni lokalni ravni in nato nadgrajuje na državni ravni. Za razvoj nove infrastrukture in boljše javne storitve pa je potreben poseg v stvarne pravice. Pravica do lastnine je ena od najpoglavitnejših človekovih pravic. Tako se posameznik znajde v situaciji, ko mora pretehtati, ali dovoli poseg v svoje pravice, v svojo lastnino. Naj s posegom soglaša in sprejme odškodnino? Bo ta odškodnina pravična? Kaj se bo zgodilo, če soglasja ne bo in bo država s svojimi postopki posegla v naše pravice? V magistrski nalogi sem predstavila postopke in pravne podlage prostovoljne in prisilne razlastitve. Analizirala sem transparentnost teh postopkov. Izpostavila sem prednosti in pomanjkljivosti teh postopkov, dileme, s katerimi se v praksi srečujejo udeleženci v teh postopkih in na katere opozarjajo pravniki v svojih strokovnih člankih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: lastninska pravica, javna raba, služnostne pravice, zemljiške knjige, odškodnina, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2799; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

59.
Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj
Nina Sarah Medved Kortekaas, 2017

Opis: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2648; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (377,68 KB)

60.
Pravice invalidov in kronično bolnih oseb
Alja Klara Ugovšek, 2017

Opis: Raziskovalno delo v osrednjem delu prinaša na enem mestu popis pravic invalidov in kronično bolnih oseb na sedmih kompleksnih področjih. Pri obravnavi pravic sem se omejila zgolj na tiste pravice, do katerih so oziroma bi bili upravičeni bolniki s cistično fibrozo in njihovi starši. Popis omogoča vpogled v osnovne podatke o pravicah, ne more pa biti podlaga za uresničevanje pravic, ker ne nudi vedno vseh podrobnih podatkov o posamezni pravici, ki je z vidika uveljavljanja pravic odločilnega pomena. Ker je na področju pravic invalidov v Sloveniji veliko različne zakonodaje, ki je razpršena v posameznih predpisih in se intenzivno spreminja, sem upoštevala vse ustrezne dopolnitve in spremembe. Po preučitvi celotne zakonodaje na različnih področjih ugotavljam, da zakonodaja za nekatere pravice ne določa upravičenosti glede na oviranost ali starost upravičenca, ampak upošteva druge kriterije. Pogosto so kriterij delež telesne okvare, vključenost v zavarovanje in čas oziroma obdobje nastanka invalidnosti. Do velikega dela pravic so upravičene vse skupine invalidov, ne glede na pridobljen status invalida po različnih predpisih, do nekaterih pravic pa so upravičene tudi druge osebe. Ker posamezni predpisi na področju pravic invalidov različno poimenujejo skupine upravičencev, so različne tudi ugodnosti za invalide oziroma kronično bolne osebe. V večini zakonodaje na področju socialnega varstva, zaposlovanja in invalidskega zavarovanja je za upravičenost do posamezne pravice določen kriterij invalidnost ali delež telesne okvare. To predstavlja veliko težavo za bolnike s cistično fibrozo po končanem šolanju, saj niso več upravičeni do družinskih prejemkov, statusa invalida pa tudi ne pridobijo. Po novi invalidski zakonodaji, ki jo je v letu 2013 prinesel ZPIZ-2, so do pravice do invalidnine upravičeni le še zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ne več tudi zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Invalidnina je denarna mesečna renta, namenjena nadomestitvi zavarovančeve izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Čeprav je zakonodajalec v ZPIZ-2 določil, da v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona sprejme nov seznam telesnih okvar, se za določitev vrste in stopnje telesnih okvar še vedno uporablja zastareli Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Na področju telesnih okvar je sedaj prisotna pravna praznina, ker zakonodajalec tega področja na novo še ni uredil.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, invalidi, bolniki, cistična fibroza, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3020; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh