81. |
82. |
83. Primerjava evro-kontinentalnega pravnega sistema z anglosaškimUrban Rozman, 2017 Opis: Svoje diplomsko delo bom seveda začel z zgodovinskim uvodom. Analiziral bom primerjana pravna sistema od njihovih začetkov pa do sodobnejših časov. Kot vsi vemo so na pravo in njegov razvoj vplivali predvsem štirje dejavniki. Prvi je antika. Rimsko pravo predstavlja mati kontinentalne pravne ureditve, natančneje civilnega prava, še danes se namreč uporabljajo nekatere ureditve, ki veljajo že tisočletja. Drugi dejavnik predstavlja germansko združeno mišljenje. Pravne ureditve germanskih plemen pred pokristjanjevanjem. Tretji dejavnik je srednjeveška cerkev in kanonsko pravo. Zadnji ter nekoliko kasnejši dejavnik pa je moderni liberalizem. Na tej točki različnih virov prava, se ne bom preveč zadrževal, v svoje delo sem jih umestil bolj zaradi začrtanja smeri katere se bom držal. Več pozornosti bom naklonil zgodovinskemu razvoju običajnega prava ali common law, ter kontinentalni pravni ureditvi in njeni zgodovinski poti. Nadaljeval bom z "uvodom" v osrednjo temo svojega dela, to pa je primerjava civilnega prava in comon law danes. Nadalje bom izpostavil vsako od naštetih področji posebej, znotraj njih samih pa sem si izbral nekaj tem, ki jih bom najprej definiral in nato primerjal. Svojo analizo sem ločil na materialno in procesno pravno ureditev sistemov. V primerjalno množico materialnega prava sem zajel causo, pogodbe v korist tretjih oseb, preklic ponudbe, višjo silo in naključje, kršitev pogodbe in krivdo, odškodninsko odgovornost, zamudo in prenos lastništva, menico, hipoteko ter še nekaj drugih. V primerjalni množici procesnega prava pa je zajeto naslednje: vročanje, določitev dejstev, sprejem in zanesljivost dokazov ter rubež. Vse zgoraj naštete teme so zelo obsežno urejene in že za eno bi bilo dovolj gradiva, za celo diplomsko nalogo, zato sem pri vseh izpostavil ter nato primerjal le bistvo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 2300; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (773,48 KB) |
84. Dedovanje tujcev - čezmejno dedovanjeAnja Kostanjevec Kravanja, 2018 Opis: S prostim pretokom oseb znotraj držav članic Evropske unije se število dedovanj s čezmejnim elementom iz dneva v dan povečuje. Na eni strani lahko govorimo o državi dejanskega prebivališča, na drugi strani o matični državi oziroma državi izvora. Ena izmed posledic migracij znotraj Evropske unije je nedvomno tudi dedovanje, ki pa je bilo zaradi različnih nacionalnih ureditev dednega prava v vsaki državi članici močno oteženo. Na ravni Evropske unije je bilo zato nujno treba sprejeti resolucijo, ki bi tovrstne ovire, če žene v celoti odpravila, pa vsaj močno zmanjšala.Ta resolucija bi bila v pomoč ne samo sodiščem ali drugim pristojnim organom, temveč tudi vsem državljanom Evropske unije. Navedeni razlogi so privedli do sprejetja Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti,pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Na njenem temelju je bila sprejeta še Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9. decembra 2014.Skupaj tvorita temeljni dokument, zavezujoč v vseh državah članicah razen v Združenem kraljestvu, na Irskem in Danskem, ki je harmoniziral področje dednega prava in z njim povezane postopke ter uvedel evropsko potrdilo o dedovanju.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 2784; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,51 MB) |
85. |
86. Korporativno upravljanje - ustanovitev hčerinske družbe in izbira sistema upravljanjaUrška Simonič, 2019 Opis: Magistrska naloga obravnava področje sistemov korporativnega upravljanja. V teoretičnem delu je uvodoma opredeljen problem in teoretična izhodišča za raziskavo. Sledijo cilji, raziskovalni hipotezi, metode dela in ocena dosedanjih raziskav. V nadaljevanju je prikazana opredelitev temeljnih pojmov in dejavnikov odločanja, ki ji sledi predstavitev pravne ureditve korporativnega upravljanja v Sloveniji. Prav tako sta prikazana enotirni in dvotirni sistem korporativnega upravljanja v Sloveniji ter prednosti in primerjava obeh sistemov. Predstavljeni so tudi sistemi korporativnega upravljanja v Nemčiji, Veliki Britaniji, Švedski in Norveški. V empiričnem delu sledimo temeljni raziskovalni domnevi, da je enotirni sistem upravljanja primernejši za proučevano družbo v telekomunikacijski dejavnosti, in domnevi, da je enotirni sistem upravljanja primernejši za družbe, ki imajo enega lastnika (100-% lastništvo). V skladu z zastavljenimi cilji magistrske naloge so na osnovi teoretskih spoznanj in lastno izvedene raziskave podane ugotovitve glede primernosti in koristi uporabe enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, še posebej za proučevano družbo v telekomunikacijski (storitveni) dejavnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Korporativno upravljanje
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 2010; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,30 MB) |
87. |
88. Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega svetaSandi Šantl, 2018 Opis: V diplomskem delu, ki obravnava odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta v delniški družbi, je obravnavano, kako je urejena odškodninska odgovornosti v treh ključnih zakonih, ki jo urejajo, torej v OZ, ZGD-1 in v ZFPPIPP. Namen naloge je ugotoviti, katere so predpostavke, ki določajo, da član v organu poslovodstva ali nadzora odgovarja za svoje aktivno ali pasivno ravnanje, kdaj se le-te odgovornosti ekskulpira itd. Za obravnavo celotne tematike sem uporabil tri ključne metode dela: deskriptivno oziroma opisno metodo, zgodovinsko metodo in primerjalno metodo. Prvi del diplomske naloge obsega opredelitev delniške družbe, torej njene splošne značilnosti, zgodovinski razvoj, sisteme upravljanja in organe delniške družbe. Prav tako je ob tem zajeta še kratka predstavitev evropske delniške družbe (SE). Drugi del diplomske naloge se ukvarja z odškodninsko odgovornostjo članov poslovodstva in nadzornega sveta. Na začetku drugega dela je najprej opredeljena odškodninska odgovornost, kot je urejena v OZ, v nadaljevanju pa ureditev odškodninske odgovornosti po ZGD-1 in ZFPPIPP. Predstavljene so torej predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, aktivno legitimirane stranke za vložitev odškodninskega zahtevka, ekskulpacijski razlogi % V delu pa je obravnavano tudi pravilo podjetniške presoje, ki je bilo prvotno uveljavljeno v ameriški sodni praksi, sčasoma pa se je uveljavilo tudi v kontinentalnem pravu in posledično tudi pri nas. Ključne ugotovitve, do katerih sem prišel, so, da člani organov (vodenja in nadzora) niso odgovorni za prav vsako odločitev, ki se je v nadaljevanju izkazala kot neuspešna, temveč odgovarjajo samo, kadar niso ravnali z izbrano skrbnostjo, kot jim to veleva zakon.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odškodninska odgovornost, odškodninska obveznost, delniška družba, sistem upravljanja, nadzorni svet, poslovodstvo, pravilo podjetniške presoje, obligacijsko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 3155; Prenosov: 263
Celotno besedilo (615,01 KB) |
89. |
90. Izpodbojna dejanja stečajnih dolžnikov na primerih iz sodne prakseMarina Radić, 2018 Opis: Namen stečajnega postopka je poplačilo upnikov, upoštevajoč načelo enakega obravnavanja le-teh. Razlogi, zaradi katerih je to temeljno načelo pogosto kršeno, so izpodbojna pravna dejanja, ki jih stečajni dolžniki storijo v obdobju izpodbojnosti, ki obsega čas pred začetkom stečajnega postopka. Veliko stečajnih dolžnikov, že ko se jim pričnejo pojavljati likvidnostne težave, stori dejanja, npr. zmanjšajo svoje premoženje, ki tvori stečajno maso, s katerimi nato, ko pristanejo v stečaju, oškodujejo upnike. Zato je pomembno, da se izpodbojna pravna dejanja zazna in prepozna. Zakon kot pogoj za začetek stečajnega postopka določa insolventnost stečajnih dolžnikov. Ko se nad posameznikom ali družbo prične stečajni postopek se tudi začnejo uporabljati določbe temeljnega zakona ZFPPIPP na področju insolventnih postopkov. V tem delu ključno vlogo prevzame stečajni upravitelj, ki postane zastopnik posameznika oziroma družbe v stečaju. V magistrskem delu je predstavljena vloga upravitelja pri odkrivanju izpodbojnih dejanj in najpogostejši primeri le-teh iz aktualne sodne prakse. V magistrskem delu se ožje osredotočam na vlogo upravitelja in pregled zakonskih določb ter sodnih odločb vsled varovanja interesov upnikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali so upnikovi interesi z zakonskimi določbami dobro varovani. Slednje sem skozi magistrsko delo potrdila.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2385; Prenosov: 155
Celotno besedilo (922,97 KB) |
