11. Ukrepi Evropske unije v boju proti trgovini z ljudmiMateja Cep, 2019 Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko trgovine z ljudmi, ki je prisotna na vseh celinah tako razvitega kot manj razvitega sveta. Skozi zgodovino je bilo trgovanje z ljudmi vedno del človeštva. Šele v zadnjih dvajsetih letih se Evropska unija bolj intenzivno spopada s tem problemom. V teh letih je bilo sprejetih veliko ukrepov, ki se s problemom soočajo večplastno in resno. Evropska unija s svojimi načrti in vzpostavitvijo institucij, ki se podrobneje ukvarja s trgovino z ljudmi, pomembno vpliva na nacionalno zakonodajo držav članic. Opazimo lahko večje spremembe v zakonodaji in pravni praksi, ki prispevajo k poenotenju pojma. Aktivno se s problemom soočajo tako vladne kot nevladne organizacije, ki imajo pomembno vlogo predvsem s kompanijami ozaveščanja ljudi. Trgovina z ljudmi se pojavlja v različnih oblikah. Tok trgovanja običajno poteka iz ekonomsko šibkejših držav v bolj bogate države. Najbolj razširjena pojavna oblika je spolno izkoriščanje. Kriminalizacija ali dekriminalizacija prostitucije ne vplivata na številke trgovine z ljudmi. Trgovci z ljudmi se samo prilagodijo na sistem. Države Evropske unije so za žrtve lahko države izvora, tranzita in tudi končne destinacije. Evropska unija je v nekaj letih zelo napredovala s svojimi načrti, instrumenti in ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi, pa vendar je na tem področju še veliko delu.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 2381; Prenosov: 162
 Celotno besedilo (709,78 KB) |
12. Preprečevanje pranja denarja v bančništvuAleksandra Perić, 2019 Opis: Predstavljajte si kriminalca, ki je milijonar, a je sredstva pridobil na nezakonit način. Sredstva bi rad uporabljal in jih vložil v nakup prestižnih stvari, a tega ne more storiti, ker bi plačevanje z gotovino delovalo zelo sumljivo. Premoženje mora prikazati na način, kot da ga je pridobil legalno - mora ga "oprati". Šele po tem, ko bo denar plasiran v gospodarski obtok, s čimer bo imel navidezno legalizirano podlago, ga bo lahko uporabljal za nakup raznih materialnih dobrin, ali pa ga bo položil na bančne račune. Ker je sledljivost izvora teh sredstev zahtevna, skoraj nemogoča, pralcu denarja ne bo mogel nihče dokazati izvršitve tega kaznivega dejanja in ga za to ustrezno sankcionirati. Pranje denarja je skoraj nemogoče izkoreniniti, lahko pa z ustreznimi predpisi in procesi vzpostavimo učinkovite politike proti pranju denarja, stremimo k ozaveščanju ljudi, s tem zmanjšamo njegovo razširjenost, nenazadnje pa tudi moč pralcev denarja. Najpomembnejšo nalogo v uresničevanju zgoraj napisanega imajo finančne ustanove, med katerimi izstopajo banke. Samo z učinkovitimi bančnimi sistemi proti pranju denarja in dobrim sodelovanjem bank, uradov, policije, tožilstev in sodišč lahko stremimo k uspešnejšemu preprečevanju tega kaznivega dejanja. Magistrsko delo obravnava navedeno tematiko, predstavi vse najpomembnejše pojme s tega področja, njegove faze in načine. Zajema tudi predstavitev najpomembnejših mednarodnih aktov in organov ter predstavi slovensko zakonodajo s tega področja. V delu lahko najdete tudi predstavitev dela Urada za preprečevanje pranja denarja, kot tudi primerjavo poročil uradov iz izbranih držav, nazadnje pa se magistrsko delo usmeri v vzpostavitev sistema za preprečevanje pranja denarja v izbrani banki.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2298; Prenosov: 249
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
13. Spolne zlorabe otrok in kazensko pravoKatarina Ilijevska, 2020 Opis: Spolna zloraba otroka pomeni grobo kršitev otrokovih pravic. Posledice spolne zlorabe, doživete v otroštvu, so daljnosežne, močno omejijo in pohabijo zdrav razvoj otroka. Žrtve zaznamujejo in vplivajo na kvaliteto njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok so ozaveščenost, strokovna odličnost in ustrezna pravna regulacija ključnega pomena. Varstvo pred nasiljem nad otroki države zagotavljajo na podlagi ustave, mednarodnih aktov, zakonov in podzakonskih predpisov. Ta diplomska naloga se na eni strani ukvarja s posledicami spolne zlorabe otroka na podlagi dosedanjih raziskav in storilci ter na drugi s kazenskopravno teorijo in določbami zakona, povezanimi z obravnavanim področjem. V njej proučujemo različne vplive na razvoj tega dela kazenskega prava in kaznovalno prakso sodišč v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Analiza podatkov je pokazala, da je trend števila zapornih kazni in pogojnih obsodb za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, v porastu. Pri primerjavi povprečne višine zaporne kazni, prisojene za posamezno obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je analiza podatkov pokazala, da so kazni, prisojene po danes veljavnem, strožjem Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekoliko višje od kazni, prisojenih po nekdaj veljavnem Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), vendar razlika ni bistvena. Rezultati so bili podobni tudi pri primerjavi pogojnih obsodb po obeh zakonih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, storilci, posledice, kazensko pravo, sankcioniranje storilcev
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1939; Prenosov: 214
Celotno besedilo (2,87 MB) |
14. DNK kot materialni dokaz v kazenskem postopkuLien Ličen, 2020 Opis: DNK v kazenskem postopku velja kot eden najtrdnejših dokazov zoper obdolžence in dokazuje njihovo prisotnost na kraju dejanja. Vendar je kljub temu potrebno pri tem imeti v mislih, da sam DNK ne pomeni dokaza, da je obdolženi oziroma osumljeni storil kaznivo dejanje, temveč dokazuje zgolj njegovo prisotnost na kraju ali stik s predmeti, ki so bili najdeni. Preiskovalcem pomeni torej zgolj pomoč, da s pomočjo drugih preiskovalnih metod obdolžencu dokažejo krivdo. Začetki uporabe DNK v kazenskem postopku sodijo v 80. leta prejšnjega stoletja in z razvojem tehnologije se je razvila tudi zanesljivost dokaznega postopka. DNK sodi med tako imenovane biološke sledi, zaradi česar je v pravni regulativi podvržen strogim merilom, saj njegova uporaba pomeni enega največjih posegov v osebno integriteto in zasebnost ljudi. Z razvojem tehnologije in preiskovalnih metod ter povečevanjem varnostnih tveganj se je povečala tudi potreba po pravni ureditvi področja uporabe DNK metodologije. Pravna stroka mora tako pri urejanju tega področja iskati optimalno ravnovesje med interesom javnosti pri zagotavljanju splošne varnosti in kaznovanju storilcev kaznivih dejanj na eni strani ter varstvom zasebnosti in človekove integritete na drugi strani. Diplomska naloga se poleg pravne ureditve v Sloveniji in sodne prakse, ukvarja tudi z analizo mednarodno pravnega vidika, ki je vse bolj pomembna v luči globalizacije varnostnih vprašanj in preiskovanja mednarodnega kriminala
Najdeno v: osebi
Ključne besede: DNK, biološke sledi, kazensko pravo, dokazni postopek, forenzične preiskave
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1462; Prenosov: 98
Celotno besedilo (789,53 KB) |
15. Preprodaja prepovedanih drog v okviru hudodelske združbe in odvzem premoženjskih koristiMedina Radončič, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko odvzema premoženjskih koristi, ki so nastale zaradi preprodaje prepovedanih drog. Namen dela je analizirati ZOPNI in prikazati problematiko konkretno s posameznimi sodnimi primeri. Preprodaja prepovedanih drog je kaznivo dejanje, ki je najpogosteje izvedeno. Opisano je v členih 186 in 187 KZ-1. Gre za problematiko družbe, ki ne bo nikoli izkoreninjena, vzrok pa leži tudi v finančni koristi, saj gre za izjemno donosen posel. Pojavlja se vprašanje, kako preprečiti skritim vodjem hudodelskih združb skrivanje pred zakonom, saj ponavadi roka pravice do njih in njihovega premoženja ne seže. To pomembno vprašanje skuša urediti ZOPNI, ki si prizadeva v okviru finančne preiskave odvzeti premoženje nezakonitega izvora. Sam zakon pa je sprožil številne dileme in razhajanja v mnenju glede protiustavnosti določenih členov med pravno stroko. Magistrsko delo prikazuje tudi zanimivost, kaj se je zgodilo s premoženjem javnosti bolj znanim obrazom, ki so vodili večje hudodelske združbe. Ker pa želijo preprodajalci drog obiti zakon in še naprej služiti, prihaja do zlorab s prekurzorji oziroma predhodnimi sestavinami. Nadzor opravljajo policija, carina in Urad Republike Slovenija za kemikalije, ki skušajo preprečiti zlorabo predhodnih sestavin
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prepovedane droge, preprodaja, hudodelska združba, ZOPNI, odvzem premoženja
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1273; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1016,70 KB) |
16. Zloraba podjetij v Sloveniji za pranje denarja in davčne utajePrimož Markovc, 2021 Opis: Pojma pranja denarja in davčne utaje sta postala že skoraj del vsakodnevnega besednjaka, termina, ki se na slovenskem uporabljata za skoraj vse uspešne podjetnike in posameznike. Predvsem za tiste uspešne posameznike, ki odstopajo od določene politične linije in jih je treba diskreditirati ter medijsko uničiti. Po drugi strani pa povprečen prebivalec Slovenije ne razume pomena teh dveh pojmov. Večina Slovencev prav tako ne razume neizpodbitnega dejstva, da so davki ena izmed sestavin vsake pravne in socialne države: so zakonsko določene dajatve, ki jih pobira država brez neposredne protidajatve. Pri davkih lahko govorimo tudi kot o nadomestilu za izvajanje Družbene pogodbe s strani države. Pravni subjekti kljub Družbeni pogodbi iščejo poti, kako davčne obveznosti optimizirati ali celo utajiti. Z davčnimi utajami pa je tesno povezano še pranje denarja, katerega naloga je prek ustreznih finančnih instrumentov in načinov statusnega preoblikovanja nelegalno premoženje vsaj preoblikovati v zakonito premoženje, če je le mogoče pa še ustrezno oplemenititi. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti današnje trende in metode pranja denarja v Sloveniji ter odgovor nadzorstvenega in represivnega aparata na davčne utaje in pranje denarja. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, metoda sinteze in sistemska analiza. Njihova uporaba je pripeljala do ugotovitve, da slovensko poslovno okolje omogoča davčne utaje in pranje denarja. Kot ključno ugotovitev dela pa se lahko izpostavi sum o koruptivnosti pooblaščenih oseb za izvajanje nadzora in preganjanje tovrstne kriminalitete.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: davčna utaja, pranje denarja, poslovno okolje, nadzor, kaznivo dejanje
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 792; Prenosov: 92
Celotno besedilo (4,65 MB) |
17. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 67907; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,17 MB) |
18. Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper neprištevne storilce protipravnih dejanjEva Križaj, 2021 Opis: V diplomskem delu je na začetku na kratko predstavljen institut prištevnosti kot pravna domneva v kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da prištevnost na temelju drugih dejstev velja za resnično in je ni treba dokazovati. V nadaljevanju je podrobno predstavljen institut neprištevnosti kot negativna opredelitev prištevnosti. Slednje pomeni, da se mora neprištevnost v kazenskem postopku dokazovati v vsakem posameznem oziroma konkretnem primeru. Da sodišče osebo lahko spozna za neprištevno, morajo biti izpolnjeni pogoji neprištevnosti skladno z zakonsko dikcijo drugega odstavka 29. člena Kazenskega zakonika. Na obravnavanem področju se kot ključno postavlja vprašanje, ali je za presojo neprištevnosti treba odrediti sodno (psihiatrično) izvedenstvo. Ker kazenskopravna teorija ne omogoča odgovorov na vprašanja o obstoju duševnih abnormnosti, je nujno, da sodišče za ugotovitev le-teh odredi psihiatrični pregled, če nastane sum, da storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, kot to narekuje prvi odstavek 265. člena Zakona o kazenskem postopku. Pomembno je, da izvedenec v mnenjih in izvidih ne uporablja pravnih terminov, saj lahko tako prevzame delo sodišča in s tem prekorači svoje pristojnosti. Izvedenec je tisti, ki ugotavlja obstoj duševne abnormnosti, sodišče pa bo na podlagi predloženih dokazov podalo vrednostno sodbo storilca. Sodišče na podlagi obstoja biološkega in psihološkega pogoja neprištevnosti storilcu protipravnega dejanja izreče oprostilno sodbo, lahko pa obdolžencu skladno z zakonsko določenimi pogoji izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu po določbah 70.a člena Kazenskega zakonika ali pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbah 70.b člena Kazenskega zakonika.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: neprištevnost, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, forenzična bolnišnica, človekove pravice
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 1011; Prenosov: 97
Celotno besedilo (512,21 KB) |
19. Zakonska definicija kaznivega dejanja posilstvaAnja Sirk, 2021 Opis: Diplomska naloga obravnava zakonsko definicijo kaznivega dejanja posilstva. V uvodnem delu so predstavljene tri hipoteze, ki predstavljajo gonilo diplomskega dela. Namen in cilj diplomske naloge sta obravnava spolnega kazenskega prava ter ustreznost inkriminacije spolnega ravnanja brez privolitve. Od junija 2021 v slovenskem pravnem sistemu velja opredelitev kaznivega dejanja posilstva po modelu afirmativnega soglasja, ki za obstoj kaznivega dejanja ne zahteva več prisilitvenega ravnanja, ampak je ta delikt opredeljen kot doseganje spolnega ravnanja brez veljavne privolitve druge osebe. Diplomska naloga obravnava tudi primer spolnega napada na spečo osebo iz sodne prakse, ki je v javnosti sprožil bujen odziv, ko je sodišče dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe, saj je storilec silo uporabil šele, ko se je žrtev zbudila in začela upirati. Šlo je za očitno napako sodišča in ne primer ustaljene sodne prakse, ki pa je vendarle bila povod za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva. Namen in cilj diplomske naloge je tudi pregled zgodovinskega razvoja definicije posilstva, nekaterih pojavnih oblik posilstva, zlasti posilstva v zakonski zvezi ter posilstva na zmenku, pa tudi obravnava stereotipov ter odnosa do žrtev posilstva ter ugotovitve o odzivanju žrtev. V zaključnem delu diplomske naloge sledi preučitev zastavljenih hipotez ter njihova potrditev ali zavrnitev. S pomočjo analiziranih modelov kazenskopravne ureditve posilstva, kjer so za vsak model opisane tudi prednosti in slabosti, lahko bralec ustvari mnenje o tem, kateri model se mu zdi najprimernejši.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posilstvo, model prisile, model afirmativnega soglasja, model veta, žrtve posilstva
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 85
Celotno besedilo (939,28 KB) |
20. |
