71. |
72. Razmerje med splošnim in posebnimi upravnimi postopki s posebnim poudarkom na postopku ugotavljanja stalnega prebivališčaJure Škarja, 2019 Abstract: Magistrska naloga obravnava teoretično pravno razmerje med splošnim in posebnimi upravnimi postopki ter izvajanje posebnega upravnega postopka - ugotavljanje stalnega prebivališča posameznika, težave s katerimi se srečujejo uradne osebe pri vodenju postopka ter predstavitev možnih rešitev za čimbolj učinkovito vodenje in ekonomično reševanje postopkov. Splošni upravni postopek v Republiki Sloveniji ureja Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se subsidiarno uporablja s specialnimi predpisi, ki urejajo posebne upravne postopke. Eden od teh je tudi Zakon o prijavi prebivališča, ki med drugim delno določa postopek ugotavljanja stalnega prebivališča. Postopek uvede in vodi upravna enota, kjer ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Uradna oseba, ki postopek vodi, mora ugotoviti kje ta oseba prebiva oziroma ne prebiva, ter na podlagi zakonskih določb odločiti v postopku ali postopek ustaviti v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Problem, ki ga izpostavljam v nalogi je neenotno vodenje tega upravnega postopka, nejasne določbe glede zakonskega prebivališča in pravice lastnika nepremičnine, kjer ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Izboljšave tega postopka so možne na več nivojih. Rezultat teh izboljšav bi predstavljala predvsem enotna upravna praksa, ki bi jo pripravilo pristojno ministrstvo, saj na obravnavanem področju še ne obstaja, ampak jo upravni delavci postopoma ustvarjajo večinoma s svojimi odločitvami in medsebojno izmenjavo mnenj. Izboljšava trenutnega stanja je mogoča tudi s samo normativno ureditvijo postopka, kot je to primer v drugih predstavljenih posebnih upravnih postopkih, kjer so postopkovne določbe jasne in natančne.
Found in: osebi
Published: 28.06.2019; Views: 2586; Downloads: 191
 Fulltext (1,20 MB) |
73. |
74. |
75. Obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službeEnej Stubelj, 2019 Abstract: Gospodarske javne službe so del javnega sektorja in spadajo v kategorijo javnih služb. Z njimi se zagotavljajo dobrine in storitve, katerih zagotavljanje je v splošnem interesu vseh. Gospodarske javne službe delimo na državne in lokalne. Državne so tiste, za zagotavljanje katerih je odgovorna država, lokalne pa tiste, za zagotavljanje katerih so odgovorne lokalne skupnosti. Slednje delimo še na obvezne in izbirne. Gospodarske javne službe zasledimo tudi v drugih državah, predvsem članicah Evropske unije. Pravo Unije je vplivalo na liberalizacijo gospodarskih javnih služb in posledično zatiranje monopolnega izvajanja slednjih. Izvajajo se lahko na različne načine, prek režijskega obrata, javnopravnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja, prek koncesij ter prek javno-zasebnega partnerstva. Financirajo se iz državnega oz. občinskega proračuna in z zaračunavanjem storitev.
Found in: osebi
Published: 05.09.2019; Views: 2201; Downloads: 263
Fulltext (718,68 KB) |
76. Ustavni položaj sodstva v slovenskem pravnem sistemu in institut t. i. "exceptio illegalis"Maša Mlakar, 2019 Abstract: Razmerje med upravnim pravom in sodstvom je razmerje med avtonomno izvršilno in avtonomno sodno oblastjo. Upravno pravo se opredeljuje kot državno sankcionirani sistem pravil in načel, ki pretežno kogentno urejajo pravice in obveznosti posameznikov in zasebnopravnih subjektov, ko obstaja dejansko ali potencialno nasprotje med javnim in zasebnim interesom. Teoretično gledano, se upravno pravo smatra kot javno pravo, kakor hitro se država pri svojem delovanju posluži svojih oblastnih sredstev v razmerju do posameznih subjektov (de iure imperii). Sodna funkcija v formalnem pogledu je tista funkcija, ki jo opravljajo sodni organi. V materialnem pogledu pa je funkcija sodstva predvsem v tem, da v konkretnem primeru določi, kateri predpis velja za konkreten primer, da torej primerja dejansko stanje z vsebino pravne norme. Exceptio illegalis je pravni institut, ki se opredeljuje kot pravica oz. dolžnost sodnika, da uporabi ta institut, če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral pri sojenju uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom. Poenostavljeno, podzakonskega akta ne sme uporabiti in ga mora ignorirati. Za razliko od sodnikov pa te pravice nimajo upravni organi. Pravni institut je urejen v različnih pravnih virih, gotovo najpomembnejši je Ustava Republike Slovenije, ki ta institut za sodstvo ureja v 125. členu. Za upravne organe pa je v zvezi s tem relevantna podlaga v 120. členu Ustave Republike Slovenije in v 6. členu Zakona o splošnem upravnem postopku.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 3506; Downloads: 433
Fulltext (884,40 KB) |
77. Pravna ureditev oskrbe z energijo v Sloveniji glede na predpise Evropske unijeAmedea Velišček, 2019 Abstract: Evropski energetski sistemi doživljajo obsežne spremembe, ki se bodo še intenzivneje dogajale v prihodnosti. Vzrok za to je okoljska politika, ki zahteva dekarbonizacijo energetskega sektorja. Evropska komisija želi, da Evropa prevzame vodilno vlogo na področju čiste energije. Cilj Evropske unije je energetsko učinkovitost postaviti na prvo mesto, prevzeti glavno vlogo v energiji iz obnovljivih virov, ki vplivajo na spremembe na svetovnih trgih in zagotoviti pošteno obravnavo odjemalcev. Odjemalci so ključni akterji na energetskih trgih prihodnosti. Vse te spremembe zahtevajo večjo prilagodljivost trgov in spremembo obstoječe nacionalne zakonodaje. Osrednji cilj energetske politike je zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, ki je osnovnega pomena za gospodarstvo vsake države članice Evropske unije in njene državljane. Energetska politika Evropske unije je začrtala skupne smeri, ki se kažejo v poenoteni zakonodaji in skupnih energetsko podnebnih ciljih. Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi Direktive 96/92/ES sprejel Energetski zakon, s katerim je Slovenija začela prilagajati slovensko elektrogospodarstvo evropskim smernicam. V magistrskem delu analiziramo zakonodajni razvoj evropske energetske zakonodaje in predstavimo spremembe ter novosti, ki jih določa nov zimski paket "Čista energija za vse Evropejce". Nadalje ugotavljamo, kako bo paket vplival na slovensko energetsko regulativo. V tem kontekstu se ukvarjamo tudi z energetsko politiko Evropske unije in Slovenije ter s pravno ureditvijo slovenskega energetskega sistema, kjer se v večji meri posvetimo predvsem električni energiji. V zadnjem delu nas bo zanimala ureditev varstva odjemalcev in delo regulativnih organov na energetskem trgu.
Found in: osebi
Published: 12.11.2019; Views: 2097; Downloads: 385
Fulltext (670,12 KB) |
78. |
79. Nagrajevanje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorjuInes Nekič Leben, 2020 Abstract: Sistem nagrajevanja nas spremlja skozi celotno življenjsko obdobje. Pomemben je tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Že od malega so nas z nagrajevanjem usmerjali, kaj je prav in kaj narobe, oziroma so nas z nagrado nagradili, ko smo kaj dobro naredili. Na delovnem mestu je popolnoma enako. Delodajalec z nagrado nagradi zaposlenega za uspešno opravljeno delo tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Zaposlene je treba nagrajevati, saj nihče ne bo dajal vsega od sebe in se trudil za prazen nič. Delodajalec mora poskrbeti za zadovoljstvo svojih zaposlenih z dobrim sistemom nagrajevanja, saj le zaposleni, ki se čuti pomembnega, kot del neke organizacije, lahko prispeva k njeni uspešnosti. Po načinu delovanja se javni in zasebni sektor razlikujeta. Javni sektor deluje po nekapitalskih izhodiščih, kar pomeni, da se financira iz proračuna. Zasebni sektor pa deluje po kapitalskih izhodiščih, saj je njegov cilj večanje dobička. V obeh sektorjih poznamo tako finančno kot nefinančno obliko nagrajevanja. Nefinančna oblika nagrajevanja v zadnjem času pridobiva pomembnost, saj ima namen usmerjati razvoj posameznika in ima včasih celo večji pozitivni učinek na zaposlenega kot sama finančna nagrada. Izvajanje poslovne strategije organizacij podpira učinkovit sistem nagrajevanja in prispeva k večji uspešnosti in učinkovitosti zaposlenih. Primerjavo podeljevanja nagrad v javnem in zasebnem sektorju prikazuje raziskava, izvedena z anketo med zaposlenimi v obeh sektorjih. Raziskava prav tako ugotavlja kako so zaposleni zadovoljni z nagrajevanjem v posameznem sektorju.
Found in: osebi
Keywords: nagrajevanje, javni sektor, zasebni sektor, raziskava, Grozd malih domov
Published: 09.03.2021; Views: 1769; Downloads: 163
Fulltext (2,57 MB) |
80. Delovanje in učinkovitost inšpekcije za sistem javnih uslužbencevMartina Zajc, 2020 Abstract: Nadzor na področju uslužbenskega in plačnega sistema zagotavlja ISJU v okviru IJS na MJU. V magistrski nalogi smo predstavili ISJU, pravne podlage za njeno delovanje in pristojnosti inšpekcije nekoč in danes. Ugotavljali smo ustreznost veljavnih zakonskih določb, ki se nanašajo na njeno delo in učinkovitost, številčno ustreznost kadra ter opravili analizo statističnih podatkov od leta 2012 do 2017 v delu, ki se nanaša na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev. V opravljeni analizi smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja in metodo sociološkega raziskovanja % opazovanja z lastno udeležbo, za teoretična izhodišča metodo analize interpretacije sekundarnih virov ter metodo kompilacije, za potrebe prikaza trenutnega stanja in razumevanja obravnavane teme zgodovinsko analizo, primerjalno metodo in opisno oziroma deskriptivno metodo ter za analizo empiričnih podatkov statistične metode. S tem smo ugotavljali njeno učinkovitost in argumentirano potrdili resničnost postavljenih hipotez, in sicer da veljavna zakonodaja ne omogoča njenega učinkovitega delovanja in da specializacija inšpektorjev, ki deluje v njenem okviru, lahko poveča učinkovitost inšpekcije. Pregled veljavne zakonodaje je pokazal, da sedanja normativna ureditev ni primerna za učinkovito delo ISJU ter da bi specializacija inšpektorjev znotraj ISJU za posamezno področje javnega sektorja nedvomno prispevala k večji učinkovitosti dela ISJU. Magistrska naloga je v delu, ki se nanaša na predstavitev in delovanje ISJU po letu 2009 s pregledom veljavne zakonske ureditve glede nadzora nad izvajanjem zakona in kazenskih določb sistemskih zakonov in zakonske ustreznosti ter vpliv na delo in učinkovitost inšpektorjev, novost na obravnavanem področju in nudi možnost za ustvarjalen pristop k razvoju stroke.
Found in: osebi
Keywords: inšpekcijski nadzor, učinkovitost, uslužbenski sistem, plačni sistem, ZJU, ZSPJS
Published: 10.03.2021; Views: 1475; Downloads: 149
Fulltext (1,31 MB) |
