1. Kibernetske grožnje nacionalni varnostiGoran Flisar, 2021 Opis: V magistrskem delu obravnavamo in proučimo kibernetske grožnje z vidika nacionalne varnosti. Omenjene grožnje imajo namreč vedno večji pomen v sodobni varnosti, tako v nacionalnem kot tudi mednarodnem okolju. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize primarnih in sekundarnih virov, s katero proučimo literaturo, normativne akte ter diplomska, magistrska, doktorska in druga dela, ki obravnavajo proučevano tematiko. Za proučevanje udejanjanja kibernetskih groženj v praksi uporabimo študijo primera. Ugotoviti želimo, v kolikšni meri kibernetske grožnje predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ter na kakšne načine se lahko najuspešneje zoperstavimo tem grožnjam. Opredelimo temeljne pojme kibernetske varnosti in kibernetskih groženj ter jih umestimo v kontekst nacionalne varnosti. Ugotavljamo, kakšen je trenutni nacionalni in mednarodni pravni red na področju kibernetske varnosti in kibernetskih groženj, kateri so možni zaščitni ukrepi za zoperstavljanje kibernetskim grožnjam, kakšna sta bila namen in način kibernetskih ogrožanj nacionalne varnosti v primerih iz prakse ter kakšna je teža oziroma pomen kibernetskih groženj nacionalni varnosti v odnosu do drugih oblik ogrožanja nacionalne varnosti. V raziskavi ugotovimo, da se obseg kibernetskih groženj nacionalni varnosti z razvojem in implementacijo sodobnih tehnologij povečuje in da je za uspešno izvajanje kibernetske varnosti potreben celovit pristop
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kibernetska varnost, nacionalna varnost, kibernetske grožnje, kibernetski prostor, informacijska varnost
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 860; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
2. Transformacija Nata kot prilagoditev in odziv na spremenjeno varnostno okolje ter nove varnostne izziveUroš Lampret, 2021 Opis: Nato je v svoji zgodovini šel skozi različne faze transformacije in prilagajanja. Transformacija zavezništva ter njegova sposobnost za odzivanje na nove izzive in grožnje so ključnega pomena za preživetje in nadaljnjo relevantnost Nata kot varnostne in obrambne organizacije. Z magistrskim delom podrobneje proučujemo in opisujemo ključne mejnike v procesu zavezniške transformacije in prilagoditve na spremenjeno varnostno okolje. V pripravi magistrskega dela so uporabljene metode družboslovnega raziskovanja. Primarna metoda raziskovanja v magistrskem delu je analiza primarnih in sekundarnih virov. Skozi delo si prizadevamo odgovoriti na vprašanje, kako uspešno je bilo zavezništvo v naslavljanju sodobnih varnostih groženj in kakšno vlogo ima Nato kot dejavnik varnosti in stabilnosti v današnjem varnostnem okolju. Kot ugotavljamo, je z razvojem novih groženj in akterjev varnostno okolje, v katerem deluje zavezništvo, postalo bolj kompleksno, medsebojno povezano in nepredvidljivo. Kot pomemben indikator sprememb v percepciji varnostnih groženj zavezništvu izpostavljamo predvsem Deklaracijo voditeljev Nata z vrha v Walesu 2014, katera kot ključne izzive zavezništvu ponovno opredeli odvračanje in pripravljenost na obrambo skladno s 5. členom Severnoatlantske pogodbe. Zavezništvo je skozi proces transformacije in prilagajanja spremembam varnostnega okolja izvedlo niz strukturnih, organizacijskih in normativnih prilagoditev, ki so mu omogočile učinkovitejše naslavljanje izzivov spremenjenega strateškega okolja. S tem je zavezništvo ohranilo relevantnost in ključno vlogo v izpolnjevanju obrambnih interesov njegovih članic.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Nato, transformacija, varnost, izzivi, grožnje
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 523; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Analiza problematike slovenskih čezmejnih delovnih migrantov v času COVID-19 na meji z Republiko AvstrijoMarjetka Bradač, 2023 Opis: Pandemija virusa SARS-CoV-2 in posledično bolezni COVID-19 je imela za posledico sprejemanje ukrepov na podlagi dogajanja in prilagajanja situaciji ter sprejemanje omejitev in ukrepov, ki se jih je bilo treba držati. Pogostost sprememb zakonodaje je bilo težko obvladovati. Od prebivalstva sta se zahtevali prilagodljivost ter velika mera ozaveščenosti in razumevanja. Še posebej je bilo to problematično za čezmejne delovne migrante. Zanje se je bolj ali manj uspešno spoprijemanje Slovenije in Avstrije s pandemijo izkazalo za oviro, ki so jo morali premagovati vsakodnevno, da so lahko obdržali delovno razmerje v Avstriji. Pogoji prestopa meje so se spreminjali iz dneva v dan, kar je čezmejnim delovnim migrantom oteževalo odhod na delo. V magistrskem delu je skozi proučevanje odzivanja Slovenije in Avstrije ter Evropske unije na epidemijo COVID-19 na eni strani odgovorjeno na vprašanje, kaj je to pomenilo za množico čezmejnih delovnih migrantov oziroma za uresničevanje njihove pravice do dela, in na drugi strani na vprašanje, kako so se ti odzvali pri uveljavljanju ukrepov v boju z epidemijo in s tem ohranjali možnost opravljanja dela v tujini. Posredno je s tem omogočena možnost vpogleda v nekatere vidike kriznega vodenja države (odzivanje na grožnje zdravju) in v svojstveno problematiko dela slovenskih državljanov, ki opravljajo svoje delo v tujini.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: COVID-19, čezmejni delovni migranti, prestop meje, sprememba zakonodaje, ukrepi
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,58 MB) |
