Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


111 - 120 / 166
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Primerjava učinkovitosti konzervativnega in operativnega zdravljenja pri pacientih s kronično bolečino v križu
Ana Založnik, 2020

Opis: Uvod in namen: Zdravljenje kronične bolečine v križu (BVK) poteka konzervativno ali operativno in je pogosto zelo zahtevno in dolgotrajno. Namen diplomske naloge je raziskati učinkovitost konzervativnega (KOZ) in operativnega zdravljenja (OPZ) pri pacientih s kronično BVK in preveriti učinkovitost zdravljenja glede na kratkoročno in dolgoročno spremljanje pacientov. Metode: Diplomska naloga temelji na pregledu literature. Strokovno literaturo smo pridobili s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed in Cochrane Library. Rezultati: V analizo smo vključili 10 člankov. Ugotovili smo, da je OPZ pri pacientih s kronično BVK kratkoročno učinkovitejše, saj večinoma hitreje zmanjša bolečino, povrne funkcijo in posledično izboljša kakovost življenja. Dolgoročno je KOZ lahko enako učinkovito kot OPZ. Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno vsem, ki zdravijo BVK, in tistim, ki se soočajo z BVK. Omejitve: Pristopi KOZ in OPZ se razlikujejo, uporabljene so različne metode zdravljenja. V raziskave so vključeni pacienti z različnimi diagnozami in klinično sliko. Raziskave so slabe kakovosti in večinoma med skupinama ni bilo pomembnih razlik.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kronična bolečina v križu, konzervativno zdravljenje, operativno zdravljenje.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2084; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

112.
Učinkovitost fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju nevropatske bolečine
Alja Turnšek, 2020

Opis: Nevropatska bolečina je povzročena s strani lezije ali bolezni, ki prizadene somatosenzorični živčni sistem, vključujoč periferna vlakna (A beta, A delta in C vlakna) in centralne nevrone. Nevropatska bolečina prizadene med 8 in 10 odstotkov splošne populacije. Incidenca nevropatske bolečine bo najverjetneje zaradi staranja prebivalstva, povečanja incidence diabetesa mellitusa ter preživetja raka zaradi kemoterapije naraščala. Simptomi in klinični znaki nevropatske bolečine vključujejo alodinijo, hiperalgezijo, spontano bolečino, občasno kavzalgijo ali neprestano pekočo bolečino. Med pomembnejšimi mehanizmi v ozadju nevropatske bolečine poznamo neravnovesje med ekscitatornim in inhibitornim somatosenzoričnim signaliziranjem, spremembe v ionskih kanalčkih in raznolikost načinov spremembe bolečinskih signalov v centralnem živčnem sistemu. Pri pacientih z nevropatsko bolečino je prizadeta njihova kakovost življenja zaradi morbidnosti nevropatske bolečine, spopadanja z boleznijo ter farmakološkega zdravljenja. Ker ima farmakološko zdravljenje slabe rezultate tudi pri velikih dozah zdravil in vključuje veliko stranskih učinkov, se vedno bolj raziskuje učinkovitost uporabe fizioterapevtskih postopkov zdravljenja pri pacientih z nevropatsko bolečino. Med najbolj perspektivnimi in raziskanimi postopki sta TENS in kinezioterapija, vendar so rezultati nekonsistentni, učinki pa zgolj kratkoročni. Ostale metode vključujejo še nizkointenzitetno lasersko terapijo, ultrazvočno terapijo, transkranialno magnetno stimulacijo, kranialno elektroterapevtsko stimulacijo, trakcijo, manipulacijske in mobilizacijske tehnike. Zaenkrat rezultati sistematičnega pregleda literature ne dajejo nobenih trdnih dokazov zaradi slabe kakovosti študij in nekonsistentnih rezultatov (premajhni vzorci, kratoročno sledenje preiskovancev, subjektivnost metod ocenjevanja). V prihodnosti je potrebnih več visoko kakovostnih študij preučevanja učinkovitosti uporabe fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju nevropatske bolečine, le tako lahko takšne postopke vpeljemo v klinično prakso na dokazih temelječe medicine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nevropatska bolečina, fizioterapevtski postopki, učinkovitost
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1850; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (512,50 KB)

113.
UČINKOVITOST VAJ ZA STABILIZACIJO TRUPA PRI PACIENTIH S KRONIČNO BOLEČINO V KRIŽU
Saraja Šribar, 2021

Opis: Bolečina v križu je eden največjih globalnih problemov, s katero naj bi se v svojem življenju srečale kar tri četrtine ljudi. Gre za kompleksno težavo, ki je posledica veliko soodvisnih biopshihosocialnih dejavnikov. Veliko pacientov trpi za kronično bolečino v križu, ki predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Fizioterapevtska obravnava bolečine v križu zajema različne metode, katerih del je tudi vadba. V zadnjih letih so priljubljene vaje za stabilizacijo trupa, zato smo z diplomsko nalogo želeli preveriti, ali so dejansko učinkovitejše od standardne vadbe, in podati predloge za vadbo pri pacientih s kronično bolečino v križu. Pregled literature je pokazal, da sta obe obliki vadbe srednje- in dolgoročno enako učinkoviti, vendar lahko zagovarjamo, da so vaje za stabilizacijo trupa učinkovitejše pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmanjšanih zmožnosti samo kratkoročno. Prav zato v prvi fazi rehabilitacije priporočamo uporabo vaj za stabilizacijo trupa, da paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Izkazalo se je, da le malo študij paciente spremlja v daljšem časovnem obdobju, kar je pri kronični bolečini izjemnega pomena. Opazili smo veliko pomanjkanje dolgoročnih programov vadbe, saj se zdi, da so osnovne vaje za stabilizacijo trupa premalo intenzivne, da bi pacienti samo z njihovo uporabo ohranjali dolgotrajno stabilizacijo. Ker želimo, da stabilizacija trupa postane avtomatizirana, je ključno, da v drugem koraku rehabilitacije združimo vaje za stabilizacijo trupa in standardne vaje. Osnove stabilizacije uporabimo pri funkcionalnih vzorcih, kot sta hoja in počepanje, pa tudi standardnih vajah z lastno težo, proti uporu, povečanju mišične moči in drugih oblikah vadbe. Menimo, da bi morala stroka postaviti jasno definicijo obeh oblik vadbe, saj je ločnica med njima pogosto nejasna, nato pa pripraviti program varnih in ustreznih vaj glede na njihovo težavnost. Ker je bolečina v križu tako kompleksna, moramo vadbo vedno individualizirati ter upoštevati poklic pacienta in njegovo psihično stanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kronična bolečina v križu, vaje za stabilizacijo trupa, standardne vaje
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 1615; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (827,40 KB)

114.
UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTOV Z LATERALNIM EPIKONDILITISOM
Miha Šart, 2021

Opis: Uvod in namen: Lateralni epikondilitis (LE) je eden najpogostejših vzrokov za pojav bolečine v lateralnem predelu komolca. Nastane zaradi ponavljajočih se mikropoškodb ekstenzorjev zapestja in prstov, navadno ob ekscentrični obremenitvi. Poznamo konservativno in operativno zdravljenje. Eden izmed najpomembnejših konservativnih pristopov zdravljenja je fizioterapevtska obravnava. Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo LE niso določene, zato je namen diplomskega dela pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik ter predstavitev priporočila za konservativno obravnavo. Metode: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature. To smo pridobili s pomočjo podatkovnih zbirk PubMed in PEDro. Rezultati: V raziskavo smo vključili 17 člankov. Ugotovili smo, da zanesljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju pacientov z LE ni. Uporabnost: Rezultati so uporabni v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi pacientov z LE. Omejitve: Raziskave so nizke kakovosti zaradi majhnega števila preiskovancev in kratkoročnih meritev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Lateralni epikondilitis, Teniški komolec, Fizioterapija
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 1350; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (704,28 KB)

115.
Normativne vrednosti ultrasonografskih spremenljivk za oceno funkcije trebušne prepone
Martina Gorenc, 2021

Opis: Uvod in namen: Ultrasonografija (US) se zaradi številnih prednosti uporablja tudi za oceno funkcije trebušne prepone (TP). Normativne vrednosti so ključnega pomena pri pravilnem vrednotenju rezultatov, zato je bil namen diplomske naloge pridobitev normativnih vrednosti izbranih US-spremenljivk za oceno funkcije TP in jih primerjati z že objavljenimi. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 80 preiskovancev (51.7 let ± 17.0; 20–78 let). Z US smo merili debelino TP pri funkcionalni rezidualni (FRPK) in totalni pljučni kapaciteti (TPK), izračunali koeficient zadebelitve TP (d), amplitudo gibanja TP pri sproščenem (SPdih) in globokem dihanju (GLdih) ter hitrost pri njuhu (kratek, sunkovit inspirij skozi nos). Normativne vrednosti smo primerjali z že objavljenimi. Rezultati: Spodnja meja normale za spremenljivko FRPK je znašala 1.1 mm, TPK 1.7 mm, d 0.3 mm, SPdih 8.0 mm, GLdih 28.0 mm in njuha 40.0 mm/s. Uporabnost: Normativne vrednosti so uporabne v kliničnem okolju pri diagnostiki bolnikov z živčno-mišičnimi, pljučnimi in internističnimi boleznimi ter na oddelku intenzivne medicine. Omejitve: Normativne vrednosti bi bile bolj zanesljive pri večjem vzorcu ljudi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: trebušna prepona, ultrasonografija, normativne vrednosti
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 1115; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

116.
VLOGA ROBOTIKE V FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI PACIENTA PO MOŽGANSKI KAPI
Tamara Ramovš, 2021

Opis: Za enega od pomembnih zdravstveni, socialni in družbeno–ekonomski problem se je izkazala možganska kap. Ta v Sloveniji prizadene kar 10 ljudi dnevno, kar predstavlja 4000 ljudi letno. Pogostost možganska kap (MK) se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potreba po rehabilitacijski obravnavi. Kljub razvoju medicine predstavlja MK pogost vzrok umrljivosti ter najpomembnejši vzrok zmanjšanja telesnih funkcij. Okrevanje po MK je dolgotrajno. Najhitreje poteka v prvih 3 mesecih, traja pa lahko tudi več let. Odvisno je predvsem od velikosti in mesta možganske okvare. Ena najpogostejših posledic MK so zmanjšane gibalne sposobnosti. Izboljšamo jih lahko z redno, intenzivno in dolgotrajno fizioterapevtsko obravnavo. Ta je naporna tako za paciente kot terapevte, težava pa je tudi v premajhnem številu fizioterapevtov. Za eno od učinkovitih rešitev se je izkazala rehabilitacija z roboti. Ti se namreč ne utrudijo in so v veliko pomoč pri vadbi. Glede na primerjavo robotsko asistirane rehabilitacije s konvencionalno rehabilitacijo smo ugotovili, da je robotsko asistirana rehabilitacija primerljivo učinkovita s konvencionalno rehabilitacijo, v nekaterih primerih celo učinkovitejša. Zaključili smo, da je robotsko asistirana rehabilitacija učinkovita metoda pri pacientih po MK, zlasti pri tistih, ki so utrpeli izrazitejše okvare. Seveda pa ima tudi robotika svoje slabosti. To sta težja dostopnost tehnologije in visok investicijski strošek. Opozoriti je potrebno, da imajo raziskave zmerno do nizko kakovost dokazov; predvsem zaradi heterogenosti vzorcev preiskovancev ter uporabe nestandardiziranih metod obravnave je primerjava rezultatov močno otežena. V prihodnje svetujemo izvedbo visokokakovostnih randomiziranih raziskav o produktivnosti, učinkovitosti ter o ekonomskih stroških robotsko asistirane rehabilitacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, robotika, fizioterapevt
Objavljeno: 14.12.2021; Ogledov: 1166; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (705,32 KB)

117.
UČINKOVITOST METODE MCKENZIE PRI PACIENTIH Z BOLEČINO V KRIŽU
Anna Jedrejčić, 2022

Opis: Uvod in namen: Bolečina v križu (BvK) se kaže kot bolečina v ledvenem predelu z možnim izžarevanjem v zadnjico in stegno. Ena izmed metod za zmanjševanje BvK je tudi metoda McKenzie. Namen diplomske naloge je ugotoviti učinkovitost metode McKenzie pri zdravljenju pacientov z akutno ali kronično BvK. Metode: Opravili smo pregled literature, ki je zajemal metaanalize, sistematične preglede literature, primerjalne, randomizirane in kontrolirane klinične študije na temo učinkovitosti metode McKenzie pri BvK, ki so bile objavljene po letu 2005 v podatkovnih bazah PubMed in Mrežnik (mEga iskalnik NUK). Rezultati: Preučili smo 16 študij in ugotovili, da je metoda McKenzie učinkovita le v kronični fazi, vendar smo zaradi pomanjkljivosti pregledanih študij ovrgli obe zastavljeni hipotezi. Uporabnost: Rezultati so uporabni pri izbiri ustreznega in učinkovitega pristopa za zdravljenje BvK. Omejitve: Število študij na temo učinkovitosti metode McKenzie je majhno. Pregledane študije imajo številne pomanjkljivosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Bolečina v križu, metoda McKenzie, učinkovitost
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 1082; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (982,94 KB)

118.
VPLIV ELEKTROFIZIOLOŠKIH IN FIZIOTERAPEVTSKIH METOD NA IZBOLJŠANJE MOTORIČNIH FUNKCIJ PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI
Ana Keršmanec, 2022

Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 923; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (576,35 KB)

119.
Primerjava operativnega in konservativnega zdravljenja pacientov s cervikalno radikulopatijo
Petra Horvat, 2022

Opis: Uvod in namen: Najpogostejši vzrok cervikalne radikulopatije (CR) je okvara vratne živčne korenine pri izstopu iz hrbtenjače. Namen diplomske naloge je analiza pacientov s CR in primerjava dolgoročne uspešnosti operativnega in konservativnega zdravljenja. Metode: Retrospektivna študija s pregledom medicinske dokumentacije in opisom demografskih, anamnestičnih in kliničnih značilnosti pacientov z elektrofiziološko potrjeno okvaro vratnih živčnih korenin ter primerjava dolgoročne uspešnosti operativnega in konservativnega zdravljenja. Rezultati: Najpogosteje gre za okvaro sedme vratne živčne korenine (C7) neodvisno od dominantnosti zgornje okončine, pogosteje pa so prizadeti moški po 50. letu starosti. Najpogostejši simptom je bolečina v vratu in roki z mravljinčenjem v zgornjem udu. Uspešnost operativnega zdravljenja in uspešnost fizioterapije je primerljiva. Obe metodi značilno zmanjšata bolečino v vratu in roki ter pogostost pojavljanja težav, izboljšata stanje in izpolnita pričakovanja pacientov. Za paciente brez zdravljenja je značilnejša manjša začetna bolečina, ki se pri večini ne spremeni in je stalna. Takšen pristop praviloma ne izpolni pričakovanj pacientov. Uporabnost: Rezultati so uporabni v vsakodnevni klinični praksi. Omejitve: Retrospektivna raziskava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: cervikalna radikulopatija, elektrofiziološke meritve, konservativno zdravljenje, operativno zdravljenje
Objavljeno: 16.03.2022; Ogledov: 1199; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

120.
Pojavnost simptomatskih in asimptomatskih natrganin rotatorne manšete
Lenart Hribovšek, 2022

Opis: Natrganine rotatorne manšete (NRM) so eden izmed najpogostejših vzrokov bolečine v rami. Prevalenca NRM znaša v splošni populaciji 22 %, kar 2/3 pa naj bi bilo asimptomatskih (ASIM). Namen diplomske naloge je pojasniti razlike med SIM in ASIM NRM in izdelati priporočila za pravilno obravnavo pacientov s sumom na NRM. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Uporabili smo podatkovne baze NCBI (PubMed), PEDro in Cochrane Library. Rezultati: V splošni populaciji pojavnost ASIM NRM večja od SIM NRM. Poleg tega so za paciente z ASIM NRM značilni prizadetost nedominantne roke, normalna mišična moč in gibljivost, negativen znak utesnitve in velikost natrganine < 1,5 cm. Zdravljenje ni indicirano, svetujemo pa redne kontrolne preglede ter edukacijo o simptomih in dejavnikih tveganja. Uporabnost: Razvrščanje pacientov v tri skupine je uporabno v kliničnem okolju pri izbiri zdravljenja pacientov z NRM. Omejitve: Primanjkuje kakovostnih študij in kliničnih smernic za obravnavo pacientov z NRM.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: natrganina rotatorne manšete, simptomatska, asimptomatska, operativno zdravljenje, konservativno zdravljenje.
Objavljeno: 22.04.2022; Ogledov: 1085; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 2 sek.
Na vrh