Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Keywords: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Published in ReVIS: 21.10.2024; Views: 168; Downloads: 15
Full text (1,52 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava človekovo dostojanstvo kot neodtujljivo in prirojeno vrednost slehernega človeškega bitja, obravnavano z vidika ustavnosodnega varstva. Človekovo dostojanstvo danes razumemo kot temeljno vrednoto, ki mora biti ustrezno pravno varovana v vseh demokratičnih pravnih ureditvah. Čeprav pojem človekovega dostojanstva pravzaprav nikjer ni eksplicitno pojasnjen, se vendarle odraža v številnih določbah, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja, metodo zbiranja, opisno ali deskriptivno metodo, primerjalno oziroma komparativno metodo, analitično metodo, sintetično metodo ter metodo kompilacije in zgodovinsko metodo, pri čemer smo največji poudarek dali analitični metodi, s katero smo analizirali nacionalno zakonodajo Republike Slovenije ter ustavno sodno prakso Republike Slovenije in sodno prakso v mednarodnem pravu. Temeljni namen magistrskega dela je ugotoviti medsebojno povezanost človekovega dostojanstva s človekovimi pavicami ter preveriti, kako je človekovo dostojanstvo pravno zavarovano v slovenskem pravnem redu in pravnem redu Evropske unije. V ta namen analiziramo številne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kakor tudi sklepe in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so za države pravno zavezujoče. Države imajo tako dolžnost in obveznost, da sodbe ESČP izvršijo v svojem pravnem redu.
Keywords: človekovo dostojanstvo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče, odločbe
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 397; Downloads: 25
Full text (1,08 MB)

Abstract: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Keywords: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 818; Downloads: 32
Full text (1,63 MB)

Abstract: Slovensko igralništvo predstavlja pomemben segment slovenskega turizma in gospodarstva, ki pa se sooča s številnimi izzivi tako znotraj države kot tudi z izzivi globalnega trga. V naši disertaciji smo tem izzivom posvetili posebno pozornost in ugotovili, da slovensko igralništvo ni konkurenčno na mednarodni ravni ter kot ključni razlog za to izpostavili odsotnost celovite strategije razvoja igralništva, ki bi že v samem procesu kreiranja vključevala vse udeležence oz. čim širši krog le teh in bi bila širše mednarodno orientirana. Pri tem smo izpostavili pomen ekonomske diplomacije na različnih ravneh, saj ta predstavlja izredno pomemben element urejanja odnosov tako znotraj države kot v mednarodni skupnosti. V naši disertaciji predlagamo nov model igralništva, ki temelji na sodelovanju med vsemi udeleženci in se osredotoča na konkurenčnost na globalnem trgu ter stremi k vzpostavitvi močne notranje politike igralništva, ki predstavlja temelj zunanji politiki igralništva. Predvsem se nam zdi pomembno vzpostaviti zavedanje vseh udeležencev o kratkovidnosti partikularnih interesov, ki temeljijo na trenutni moči in vplivu posameznega udeleženca, hkrati pa zavirajo proces vzpostavljanja močne notranje politike igralništva ter tako onemogočajo vzpostavitev širšega družbenega konsenza v odnosu do slovenskega igralništva. Poudarili in izpostavili smo pomembnost ekonomske diplomacije v sodobnem svetu in ugotovili, da je le-ta ključni instrument za spodbujanje notranjega in mednarodnega sodelovanja pri razvoju igralništva. Poleg tega omogoča usklajevanje interesov med državami in poslovnimi subjekti, kar prispeva k vzpostavitvi stabilnih in dolgoročnih odnosov. Skupaj z našimi predlogi za izboljšanje položaja slovenskega igralništva tako predstavljamo konkretna orodja in smernice, ki bodo pomagali k boljšemu razvoju slovenskega igralništva ter k okrepitvi sodelovanja med vsemi udeleženci na tem področju. Zavedamo se, da je to ključno za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega igralništva na mednarodni ravni in za razvoj celotnega turističnega sektorja v Sloveniji.
Keywords: igre na srečo, igre za denar, igre za zabavo, gambling, gaming, diplomacija, ekonomska diplomacija, diplomacija nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1018; Downloads: 33
Full text (2,45 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava poljsko kraljico Ano Celjsko kot vladarko in diplomatko. Ana Celjska je bila zgolj zaradi svojega piastovskega porekla poročena s poljskim kraljem Vladislavom II. Jagielom in je tako predstavljala prvo kraljico s slovenskega ozemlja. Dinastična poroka je dvignila Celjske grofe v evropsko elito, Ana pa je bila preko vloge kraljice vključena v ekonomsko in politično dogajanje srednjeveškega časa. Bila je vnukinja Kazimirja III. Velikega, kraljica, vladarka, mati poljske prestolonaslednice in kraljeva zaupnica. V času svoje vladavine je nastopala kot velika nasprotnica nemškega viteškega reda, pomembnega diplomatskega akterja, in bila priprošnjica svojega ljudstva ter cerkvena pokroviteljica. Magistrsko delo prikazuje življenje Ane Celjske preko najpomembnejših nalog ženske višjega stanu: poroke, kronanja in rojstva hčerke. Zaradi pomankanja verodostojnih zgodovinskih virov, svojega kratkega življenja ter zasenčenosti s sodobnicami, predvsem Barbaro Celjsko, Ana Celjska do danes ni našla primernega mesta v slovenski zgodovini. Kljub temu lahko rečemo, da je posredno vplivala na mednarodno družbo in nastajajoče družbene spremembe. Kraljice so vedno stale v središču diplomatskega protokola in bile nepogrešljive za močno monarhijo. Pogosto so sicer stale v ozadju odločitev svojih mož, saj jim diplomacija kot moška domena ni dopuščala večje uveljavitve. Kljub vsemu pa so kraljice z zavzemanjem za dinastično identiteto, načinom vzgoje otrok, ohranjanjem svojih kultur in običajev v tujih deželah sooblikovale in razvijale diplomatski jezik. S študijo primera Ane Celjske smo ugotovili, da so bile vse njene naloge med seboj povezane in prepletene. Njeno diplomatsko delovanje najdemo tako v predstavljanju, pogajanjih, zaščiti interesov podložnikov, promociji ekonomsko-kulturnih odnosov, kakor tudi pri sodelovanju ob sprejemanju političnih odločitev. Na podlagi njenega delovanja jo lahko označimo kot vladarko in diplomatko.
Keywords: srednji vek, nemški viteški red, križarske vojne, Celjski grofje, Ana Celjska, Vladislav II. Jagielo, kraljica
Published in ReVIS: 23.11.2022; Views: 1024; Downloads: 79
Full text (1,05 MB)