Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 165
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Formiranje iranskega šiitskega polmeseca – zloraba mehke moči Islamske Republike Iran? : doktorska disertacija
Nina Kos, 2025, doctoral dissertation

Abstract: Islam temelji na konceptu družbene pravičnosti in enakosti, ki je bil tudi najbolj zaslužen za splošno priljubljenost in hitro širitev vere med prebivalstvom. Več kot štiri desetletja po strmoglavljenju monarhije in ustanovitvi Islamske republike Iran svet ni priča spodletelemu poskusu institucionalizacije šiitske islamske ideologije v Iranu, temveč spodletelemu poskusu osebne vizije ajatole Homeinija in režima, ki sistematično krši temeljne človekove pravice. Začetni del disertacije temelji na analizi zgodovine držav Bližnjega vzhoda, ki je ključna za razumevanje današnje politike držav v regiji in razmerja med državnimi centri moči. Iran, ki je vse od časa Islamske revolucije leta 1979 obljubljal svojim državljanom in širši šiitski skupnosti skupen boj proti socialnim in drugim krivicam ter krepitev skupne, šiitske identitete, je danes glavni krivec za razgradnjo državniškega sistema in vrednot. Osrednji del disertacije tako opredeljuje vlogo Islamske revolucije in njen vpliv na formacijo šiitskega polmeseca v regiji ter analitično obravnavo uporabe sredstev mehke moči IRI, ki ustvarjajo varnostno dilemo in povečujejo sektaške napetosti v regiji. V zaključnem delu s študijo in upoštevanjem mnenj analitikov ocenimo možnosti dolgoročnega obstoja Islamske republike Iran in geopolitične posledice vojne v Gazi na regijo Bližnjega vzhoda.
Keywords: Iranska islamska revolucija, islamsko pravo, Univerzalna deklaracija človekovih pravic, mehka moč, šiitski polmesec
Published in ReVIS: 15.04.2025; Views: 458; Downloads: 36
.pdf Full text (3,50 MB)

2.
Slovenske katoliške misije in njihova skrb za Slovence po Evropi : magistrsko delo
Katarina Malovrh, 2025, master's thesis

Abstract: Slovenske katoliške misije s svojim delovanjem predstavljajo znaten pomen pri ohranjanju slovenske identitete, kulture in slovenskega jezika. Slovenski izseljenski duhovniki se poleg pastoralne oskrbe zavzemajo za ohranjanje skupnosti Slovencev v tujini. To udejanjajo s praznovanjem državnih praznikov, s tematskimi dogodki, z osebnimi pogovori in drugimi srečanji. Raziskovanja smo se lotili objektivno, izhajali smo iz kvalitativnih raziskav. Analizirali smo bistveno literaturo in verodostojne vire. Zanimali so nas poglavitni razlogi za selitev Slovencev v tujino in spremembe skozi čas. Proučili smo, kje v Evropi in na kakšen način so se razvile slovenske katoliške misije. Raziskali smo njihovo delovanje v številnih evropskih mestih, največkrat prestolnicah. Ugotovili smo, da so v različnih sestavah. Večina izmed njih ima stalno prisotnega slovenskega izseljenskega duhovnika, ki po potrebi obiskuje tudi druge slovenske skupnosti v župnijah. Natančno smo analizirali slovenske katoliške misije in razčlenili izzive, s katerimi se soočajo. Rezultati so pokazali, da ključni pomen pri reševanju tovrstnih izzivov predstavljajo slovenski izseljenski duhovniki. Ugotovili smo, da Slovencem v tujini slovenske katoliške misije predstavljajo dragocen doprinos v njihovem življenju. Zavedajo se vrednosti poslanstva slovenskih izseljenskih duhovnikov. Nazadnje smo raziskali, kakšna je naveza med Republiko Slovenijo ter v njenem imenu državnimi organi in slovenskimi katoliškimi misijami v Evropi. Razjasnili smo, da se Republika Slovenija, domovina vseh Slovencev zunaj njenih meja, zaveda pomena slovenskih katoliških misij in da skrbno neguje ter vzdržuje stike s Slovenci izven domovine. Skozi potek raziskovanja smo ocenili, da je obravnavana vsebina dokaj specifična in v tem smislu neraziskana. Uporabnost raziskave služi raziskovalcem širšega področja družbenih ved ter vsem vedoželjnim študentom. Izvirnost informacij je koristna strokovnjakom na državni ravni, slovenski katoliški verski skupnosti in nenazadnje vsem Slovencem širom sveta.
Keywords: Slovenske katoliške misije, konzulat, Evropa, Slovenci v tujini, izseljenci, narodna identiteta
Published in ReVIS: 15.04.2025; Views: 381; Downloads: 6
.pdf Full text (1,48 MB)

3.
Pot do nestalnega članstva Republike Slovenije v Varnostnem svetu (2024-2025) : magistrsko delo
Jovana Ivanović, 2025, master's thesis

Abstract: Slovenija kot mala država je v svojih 32 letih samostojnosti ustvarila velike diplomatske dosežke ter sam razvoj diplomacije. Pot k razvoju multilateralne diplomacije se je začela 22. maja 1992 s pridružitvijo Organizaciji združenih narodov. Prva priložnost za utrditev Slovenije kot subjekta v mednarodnih odnosih je sledila šest let po priznanju, saj je postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 1998−1999. Nestalno članstvo se je izkazalo kot uspešno, saj je Slovenija v naslednjih letih postala članica NATA in EU, za tem je sledilo predsedovanje OVSE, MČV ter Odboru guvernerjev Mednarodne agencije IAEA, ki velja za eno izmed temeljnih multilateralnih mehanizmov za zagotavljanje globalne varnosti in miru. Sledilo je uspešno predsedovanje Svetu EU ter Odboru ministrov SE. Slovenija je bila tako v prvih dveh desetletjih samostojnosti deležna več zelo pomembnih multilateralnih projektov in krepila svojo diplomatsko mrežo po svetu. Sledilo je nekaj let zatišja ter neuspešna kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2012−2013. Prav tako se niso odpirala nova diplomatska in konzularna predstavništva, kar je pomenilo prekinitev širitve slovenske diplomatske mreže. Slovenija se je na prizorišče mednarodnih odnosov vrnila v letu 2022 z nepričakovano kandidaturo za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024−2025. Odločitev za kandidaturo je bila izjemno pogumna, saj se svet nahaja v izjemno slabih varnostnih razmerah in odnosih med poli. Slovenija je v kandidaturo vstopila zelo samozavestno ter z dobro pripravljenimi diplomatskimi strategijami in odločnostjo za uspeh. Povrnila je napore v napredek diplomacije, krepitev diplomatskih odnosov ter širjenje diplomatske mreže po celem svetu, predvsem na do zdaj slabo pokrivano področje Afrike. Za uspešno vodenje nestalnega članstva je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve vzpostavljena Projektna enota, ki pomaga pri pripravi programa ter sodelovanja s preostalimi stalnimi in nestalnimi članicami. Rezultati nestalnega članstva bodo razvidni po končanem mandatu. Zelo pomembna bo sposobnost slovenske diplomacije za ponotranjenje pridobljenih izkušenj, nadaljevanje širjenja diplomatske mreže ter obstoj Slovenije in sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev v mednarodni skupnosti.
Keywords: diplomacija, multilateralna diplomacija, Organizacija združenih narodov, OZN, Varnostni svet, lobiranje, nestalno članstvo, kandidatura, magistrske naloge
Published in ReVIS: 26.02.2025; Views: 534; Downloads: 90
.pdf Full text (1,61 MB)

4.
Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice Talin
Jasna Dedivanović Bubanja, 2025, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Keywords: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Published in ReVIS: 26.02.2025; Views: 456; Downloads: 25
.pdf Full text (720,74 KB)

5.
Vpliv tretjih držav na Zahodnem Balkanu : študija primera Črna gora
Matjaž Vidgaj, 2024, master's thesis

Abstract: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Keywords: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Published in ReVIS: 21.10.2024; Views: 585; Downloads: 25
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Diplomacija zadnjega slovesa : magistrsko delo
Tanja Gašperšič, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo v svoji vsebini predstavlja diplomacijo zadnjega slovesa, ki je izvirna tema iz vrst posebne diplomacije. O diplomaciji zadnjega slovesa se v slovenskem prostoru strokovno ali znanstveno še ne piše, v tujini pa tej tematiki posvečajo veliko več pozornosti pod izrazom pogrebna diplomacija (Funeral diplomacy) ali sožalna diplomacija (Condolence diplomacy). Gre za eno najstarejših posebnih diplomacij. Tematika govori o državnih pogrebnih slovesnosti na najvišjem nivoju mednarodnih državnih voditeljev ali drugih vidnih mednarodno vplivnih oseb, ki so svetu svoj pomemben delež doprinesli na področju kulture, športa, znanstvenih raziskav, človekovih pravic, Nobelovih nagrajencev in podobno, ki so kakorkoli pomembno zaznamovali svetovne dogodke in so nanje tudi odločevalno vplivali. Pri raziskovanju in proučevanju diplomacije zadnjega slovesa je šlo za precej velik besedni izziv, in sicer kako to delo izvirno slovensko poimenovati, vsebinsko pa še vedno ohranjati bistvo, povezano s sožalnimi slovesnostmi državnih vrhov, na katerih pride do visokih srečanj šefov držav, diplomatov, svetovnih vrhunskih športnikov in filmskih estradnikov. Tej tematiki smo dodali še tiste preverjene podrobnosti, ki so pomembno podkrepile in ugotovitve na podlagi raziskovanj, proučevanj in analiz. Magistrsko delo s svojimi posebnostmi v slovensko okolje prinaša tiste izvirne informacije s področij zadnjega slovesa, ki jih je tuja literatura svetovno priznanih avtorjev dolgo časa in podrobno proučevala, mi pa s tem delom spodbujamo, da se bo to raziskovalo in o tem pisalo tudi pri nas.
Keywords: pogrebna diplomacija, delovna diplomacija, pogrebni vrh, pogrebna slovesnost, diplomacija zadnjega slovesa, sožalna diplomacija
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 791; Downloads: 57
.pdf Full text (4,95 MB)

7.
Ustavnosodno varstvo človekovega dostojanstva : magistrsko delo
Taja Anžel, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava človekovo dostojanstvo kot neodtujljivo in prirojeno vrednost slehernega človeškega bitja, obravnavano z vidika ustavnosodnega varstva. Človekovo dostojanstvo danes razumemo kot temeljno vrednoto, ki mora biti ustrezno pravno varovana v vseh demokratičnih pravnih ureditvah. Čeprav pojem človekovega dostojanstva pravzaprav nikjer ni eksplicitno pojasnjen, se vendarle odraža v številnih določbah, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja, metodo zbiranja, opisno ali deskriptivno metodo, primerjalno oziroma komparativno metodo, analitično metodo, sintetično metodo ter metodo kompilacije in zgodovinsko metodo, pri čemer smo največji poudarek dali analitični metodi, s katero smo analizirali nacionalno zakonodajo Republike Slovenije ter ustavno sodno prakso Republike Slovenije in sodno prakso v mednarodnem pravu. Temeljni namen magistrskega dela je ugotoviti medsebojno povezanost človekovega dostojanstva s človekovimi pavicami ter preveriti, kako je človekovo dostojanstvo pravno zavarovano v slovenskem pravnem redu in pravnem redu Evropske unije. V ta namen analiziramo številne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kakor tudi sklepe in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so za države pravno zavezujoče. Države imajo tako dolžnost in obveznost, da sodbe ESČP izvršijo v svojem pravnem redu.
Keywords: človekovo dostojanstvo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče, odločbe
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 766; Downloads: 32
.pdf Full text (1,08 MB)

8.
Vpliv prvih dam v ameriški politiki v modernem in postmodernem obdobju : doktorska disertacija
Sanja Rokvić, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Vpliv prvih dam Združenih držav Amerike predstavlja osupljivo unikatno singularnost v kontekstu političnega in diplomatskega dogajanja. Na teh področjih posameznica, ki ni izvoljena, s pomočjo svojega tima, ki sinhronizira način in področja njenega delovanja, učinkovito manevrira s posebno vlogo, ki nosi s seboj vso pravno odgovornost, čeprav za svoje delo ni plačana. Njihova prisotnost v javnosti simbolizira vlogo »matere naroda«, temu posledično je njihov ugled zelo dragocen. Skozi zgodovino se je njihova vloga neprestano spreminjala. Preoblikovala se je do te mere, da je prva dama znala prevzeti tudi vlogo, ki jo ima njen soprog, kar je bila posledica številnih zgodovinskih dogodkov, družbenih sprememb, medijskega vpliva in tudi njenega osebnega interesa. Prva dama ni nasprotovala političnim interesom svojega soproga, temveč je dosledno delovala v smeri krepitve njegovega političnega vpliva. Njeno prizadevanje je bilo usmerjeno k moževi podpori, pridobivanju novih volilcev in oblikovanju pozitivne javne podobe, kar je nedvomno velik prispevek pri utrjevanju njegovega političnega vodstva v državi. Z natančno analizo njihovih projektov in medijske strategije ter zgodovinskega, psihološkega in sociološkega vidika delovanja prvih dam od Eleanor Roosevelt do Melanie Trump lahko nedvomno podamo sklep, da je vsaka izmed njih brez dvoma izrisala svoj edinstveni pečat pri oblikovanju izboljšane družbe.
Keywords: prva dama, vpliv, Bela hiša, predsednik, Združene države Amerike, medijski predstavniki, »press framing«
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 809; Downloads: 43
.pdf Full text (7,02 MB)

9.
Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu : magistrsko delo
Patricija Firbas, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Keywords: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 1267; Downloads: 36
.pdf Full text (1,63 MB)

10.
Primerjava ljubljanskega kongresa 1821 in slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije 2021 : magistrsko delo
Janja Vidgaj, 2023, master's thesis

Abstract: Kongres Svete alianse je glavno mesto takratne Vojvodine Kranjske leta 1821 postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja. V Ljubljani so se poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in neapeljskega kralja Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje, okoli petsto ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije ter posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. Ljubljana je tako za nekaj mesecev postala središče odločanja o ključnih vprašanjih evropskega miru. Ljubljanski kongres je bil zagotovo največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh vse do leta 2008, ko je Slovenija prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo v mednarodni skupnosti ter prvič predsedovala Svetu Evropske unije in kot predsedujoča organizirala vrsto pomembnih srečanj. Vodila je skupnost 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi. Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje katerekoli države članice iz širitve leta 2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU nasploh. Prav v letu, ko smo obhajali 200. obletnico ljubljanskega kongresa, je Slovenija že drugič predsedovala Svetu EU in 1. julija 2021, teden dni po svojem 30. rojstnem dnevu, prevzela svoje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije.
Keywords: ljubljanski kongres 1821, Sveta aliansa, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2008, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021, Lizbonska pogodba, diplomacija
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 1363; Downloads: 27
.pdf Full text (926,58 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top