21. Bonton, protokol in letalski prevozi državniških delegacijDeana Potza, 2016 Opis: Magistrsko delo z naslovom Bonton, protokol in letalski prevozi državniških delegacij predstavlja bonton in protokolarna pravila na splošno in v letalstvu, kot tudi organizacijo in izvedbo letalskih prevozov državniških in drugih pomembnih delegacij. Prikazuje sprejem in odpravo različnih kategorij pomembnih potnikov ter s tem povezane varnostne ukrepe. Vsebuje predstavitev primerov državniških in protokolarnih letov ter raziskavo, kakšne bi bile možnosti organizacije in izvedbe tovrstnih letov v primeru stečaja oziroma izgube operativne licence nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways. V civilnem letalskem prometu poznamo različne vrste letalskih prevozov: redne polete, več različnih vrst čarterskih poletov ter posebne letalske polete, med katere spadajo tudi prevozi državniških in drugih pomembnih delegacij. Slednji so v magistrskem delu podrobno predstavljeni; za njihovo pravilno organizacijo in izvedbo je namreč potrebno upoštevati vrsto ukrepov in postopkov, ki so v marsičem drugačni od izvedbe rutinskih, vsakdanjih poletov. Naloga predstavlja tudi nekatera pravila obnašanja na službenih in zasebnih potovanjih z letali, ki se zaradi specifičnega okolja nekoliko razlikujejo od splošnih pravil. S študijo primera sta predstavljeni organizacija in izvedba državniškega oziroma protokolarnega leta na najvišjem nivoju. V nadaljevanju je opisano, kako takšne operacije potekajo pri tujih letalskih družbah. V zaključnem delu so predstavljene potrditve zastavljenih hipotez in podana analiza raziskave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: protokol, bonton, diplomacija, diplomatski protokol, letalski prevozi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 2577; Prenosov: 219
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
22. |
23. Diplomat, obveščevalec ali vohunAljoša Komljenović, 2018 Opis: Običajnemu bralcu svet diplomacije, obveščevalnih služb in vohunjenja predstavlja polje tajnosti, kjer so skrivnosti skrbno varovane. Diplomacijo nestrokovna javnost dojema in razume kot dejavnost brez konkretnih učinkov, kot ceremonial, prestiž, ki deluje v "belih rokavicah".Obveščevalna dejavnost se povezuje z akcijo, polno napetosti in spletk, za kar je najbolj zaslužna filmska industrija. Vohunjenje se dojema kot aktivnost, ki odkriva varovane tajne in ima negativno konotacijo. Tako diplomacija kot obveščevalne službe so primarno namenjene delovanju v tujini in v povezavi s tujino, torej v mednarodni skupnosti. Popolnoma jasno je, da država kot suverena entiteta v sodobnem svetu nima možnosti preživetja, če se ne povezuje in ne sodeluje z ostalimi državami. Povezovanje in sodelovanje je bistveno odvisno od interesa posamezne države v mednarodni skupnosti, ki je v večini primerov ekonomski interes. Zgodovinsko gledano so se države razvijale in širile v imperije na podlagi osvajanj in podrejanj osvojenih ozemelj in ljudstev. Razvoj in širitev sta bila pogojena z uporabo sile in moči. Navedeno nas napeljuje na trditev, da kdor je močnejši in uporablja silo, je uspešnejši in vplivnejši. Uporabi sile smo priča tudi v današnjih časih in zdi se, da so posledice lahko katastrofalne. Prav diplomacija in obveščevalna dejavnost bistveno pripomoreta k reševanju in urejanju kompleksnih in zahtevnih mednarodnih odnosov oz. interesov ter izogibanju uporabi sile. V nalogi smo podrobno proučili obe dejavnosti;predvsem nas je zanimala potreba vohunjenja in prisotnost le-tega v diplomaciji in obveščevalnih službah. Informacije in s tem povezano znanje je ključnega pomena za uspešno delovanje vsakega posameznika in družbe kot celote. Za urejanje mednarodnih razmer in odnosov z drugimi državami, le-te potrebujejo podatke in informacije, ki rezultirajo v znanju, da lahko uspešno urejajo in uveljavljajo svoje interese v mednarodni skupnosti. Tudi državo kot skupnost posameznikov lahko obravnavamo na način, da potrebuje intimen prostor, ki ni na voljo drugim državam in ta prostor lahko poimenujemo, kot polje tajnosti. Logična posledica je radovednost ostalih po tem polju tajnosti, kar pa lahko rezultira v izvajanju aktivnosti, ki niso dovoljene.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomat, diplomacija, obveščevalne službe, vohun, vohunjenje
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2890; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,42 MB) |
24. Razvoj protokola - izbrani dogodki v času slovenske diplomacije in odziv slovenske javnostiJanka Jugovic, 2017 Opis: Magistrsko delo obravnava izbrane dogodke v času slovenske diplomacije in odziv slovenske javnosti nanje v povezavi z glavnim dejavnikom,protokolom. Skozi kronološki pregled zgodovine protokola, predstavitev začetkov in nadgradenj slovenske protokolarne prakse, smo prikazali, da je za izboljšanje in vzdrževanje diplomatskih odnosov pomembna vzpostavitev ter razvoj protokolarne službe, ki z organizacijo protokolarnih dogodkov na najvišji državni ravni, vpliva na ugled in spoštovanje države v mednarodni skupnosti. Proučili smo odziv slovenske javnosti na protokolarne dogodke ta je bila prav tako mnenja, da so ti protokolarni dogodki povečali prepoznavnost male Slovenije v svetu. Protokolarne dogodke smo med seboj primerjali, analizirali in ugotovili, da je organizacijski model diplomatskega protokola, ki ga imamo v Republiki Sloveniji,usmerjen v doseganje celovite družbene koristi. Magistrsko delo na eni strani predstavlja uraden protokol in na drugi strani mnenje javnosti, oboje združeno v vsebinsko povezano celoto. Prikazali smo teoretično gledišče skozi praktično dopolnilo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomatski protokol, protokolarni dogodki, protokolarna pravila, protokolarne službe
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2404; Prenosov: 178
Celotno besedilo (965,77 KB) |
25. Primerjava protokolarnega dogodka - vhodni in izhodni obisk predsednika vladeMarjanca Fortuna, 2017 Opis: Protokol je poseben pojem v mednarodnih in tudi medčloveških odnosih. Področje je kljub vsemu še dokaj neraziskano, predvsem z vidika obiskov predsednikov vlad in težnje sklepanja strateških partnerstev med državami.Poseben poudarek smo namenili predstavitvi niza pravil, ki veljajo v protokolu in jih je treba spoštovati pri izvedbi protokolarnih obiskov, hkrati pa smo skušali prikazati tudi razlike, do katerih prihaja ob izvedbi uradnega obiska predsednika vlade pri nas in v drugi državi.Poleg predstavitve protokola in predvsem bilateralne diplomacije magistrsko delo zajema tudi predstavitev pomena sklepanja strateških partnerstev med državami. Le-ta predstavljajo pomemben politični vzvod za krepitev in poglabljanje bilateralnih odnosov, ki omogočajo nastanek novih matric delovanja in sodelovanja. Delo prav tako zajema vključenost gospodarske delegacije v obisk predsednika vlade, kar uradni obisk naredi zanimivejši za gospodarstvo in politiko, predstavnikom delegacije pa prinaša možnost večjega sklepanja poslov v prihodnje. V empiričnem delu naloge smo preko primerjave dveh uradnih obiskov predsednikov vlad prikazali vidike organizacije tovrstnih obiskov ter težnjo obiskov, ko gre za srečanje držav, med katerimi so sklenjena strateška partnerstva.Ključni prispevek k znanosti in stroki naloge predstavlja dejstvo, da smo skozi analizo ugotovili, da strateška partnerstva delajo uradne obiske konkretnejše in operativno ter vsebinsko močnejše.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1879; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,10 MB) |
26. Častni konzuli Republike Slovenije v tujini - postopek imenovanjaMateja Židanek, 2018 Opis: Institut častnega konzularnega funkcionarja je v zadnjih nekaj letih doživel preobrat. Častni konzularni funkcionarji so v samih začetkih razvoja bili zgolj predstavniki trgovcev,danes pa predstavljajo eno najpomembnejših in najvidnejših funkcij v diplomatsko-konzularni mreži.Funkcija je sama po sebi izjemno privlačna za posameznike, predvsem zaradi blišča in časti, ki jo posamezniki z imenovanjem pridobijo, po drugi strani pa države stremijo k širjenju svoje konzularne mreže s ciljem po vse večji zastopanosti.Zastopanost po svetu država zagotavlja skozi svojo diplomatsko-konzularno mrežo. Dandanes je zastopanje države drago, še zlasti za male države kot je Republika Slovenija, saj predstavlja velik strošek.Častni konzularni funkcionarji svojo funkcijo opravljajo brezplačno, zato so zelo priročna rešitev v smeri krepitve diplomatsko-konzularne mreže.Častni konzularni funkcionarji so navadno državljani države sprejemnice, ki zastopajo državo pošiljateljico in njene državljane, zato je ureditev njihovega položaja in delovanja izjemno pomembna. Izbira in postopek izbire ustreznega kandidata za častnega konzularnega funkcionarja sta ključnega pomena. Jasna, zakonsko opredeljena merila in kriteriji postopka za izbiro kandidata so osnoven pogoj za izbiro primerne osebe, ki bo državi veliko pripomogla pri doseganju ciljev na mednarodnem področju. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) je častnim konzularnim funkcionarjem namenila celotno III. poglavje, vendar se je treba zavedati, da je v času sprejema Dunajske konvencije o konzularnih odnosih glede instituta častnih konzularnih funkcionarjev prevladovalo stališče fakultativne narave. Danes, ko je mreža častnih konzularnih funkcionarjev v svetu vse bolj razširjena, bi bilo nedvomno smiselno razmisliti o posodobitvi oziroma dopolnitvi pravnih aktov na mednarodnopravni ravni.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2270; Prenosov: 158
Celotno besedilo (953,51 KB) |
27. |
28. |
29. |
30. |
