51. Vsebina podatkov matične evidence zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanjaIrena Kolenič, 2019 Abstract: Pravica do pokojnine je ena temeljnih človekovih pravic do socialne varnosti, ki je določena v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Pogoj za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podatki matične evidence zavarovancev so temeljni podatki, ki so potrebni pri odmeri pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistveni sta popolnost in pravilnost podatkov matične evidence zavarovancev, saj se samo v tem primeru o pravici odloči pravilno in tudi pravično, kajti podatki o plači v matični evidenci zavarovancev temeljijo na vplačanih prispevkih iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so podlaga za odločanje o pravici.Podatki matične evidence zavarovancev so se od uvedbe dalje spreminjali, na kar so vplivale tudi odločitve sodišč. V delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede podatkov matične evidence. Predstavljeni sta praksi glede manjkajočih podatkov matične evidence zavarovancev in spornih podatkov, ki so zajeti v matični evidenci zavarovancev. Evidentirani podatki matične evidence zavarovancev so pomembni tako pri odločanju o upravičenosti do uveljavljane pravice kot tudi pri določanju višine prejemka priznane pravice.
Found in: osebi
Keywords: pokojnina, obvezno pokojninsko, invalidsko zavarovanje, matična evidenca zavarovancev, pokojninska osnova, socialna varnost
Published: 23.03.2020; Views: 1939; Downloads: 135
 Fulltext (931,18 KB) |
52. |
53. Revizija izkazov in pravilnosti posredovanih podatkov o plačah in nadomestilih plače za zakonito uveljavljanje pravic zavarovancevAnita Bukovič, 2020 Abstract: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je po zakonu edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, v katerem se pravice priznavajo praviloma po zaključku dolgega aktivnega obdobja zavarovancev, za kar so potrebni podatki, ki se zbirajo v vsem tem obdobju. Presoja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice poteka na podlagi evidence o obdobjih zavarovanja, za katera so plačani predpisani prispevki, določitev višine prejemka (pokojnine, nadomestila) pa je odvisna od podatkov o višini plač oziroma drugih osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Ti podatki se vodijo v matični evidenci zavarovancev, kjer se evidentirajo, zbirajo in preverjajo pravilnosti podatkov o zavarovancih. Podatki o pokojninski dobi, ki niso vneseni v matično evidenco na podlagi prijav v zavarovanje in odjav iz zavarovanja, se vnašajo v matično evidenco na podlagi pravnomočnih odločb, s katerimi je pristojni organ ugotovil pokojninsko dobo, oziroma drugih javnih listin, iz katerih so razvidna obdobja in vrste dopolnjene pokojninske dobe. Ker so se podatki matične evidence v času od uvedbe spreminjali, so na to vplivale tudi odločitve sodišč. V magistrskem delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede na podatke matične evidence. Predstavljena je praksa glede revizije podatkov v matični evidenci ter sporni podatki glede na opravljeno revizijo, saj so le ti pomembni pri določanju višine prejemka priznane pravice ter pri odločanju o upravičenju do uveljavljanja le-te.
Found in: osebi
Keywords: pokojnina, matična evidenca zavarovancev, manjkajoči podatki, revizija podatkov, družbeniki, poslovodne osebe, zavarovalna podlaga
Published: 04.02.2022; Views: 1052; Downloads: 49
Fulltext (652,75 KB) |
54. Posebni upravni postopek na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstevŠpela Zdešar Kadunc, 2020 Abstract: Ustava RS v 50. členu določa pravico do socialne varnosti, ki je potrebna pri reševanju socialne stiske posameznika. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Centri za socialno delo odločajo o pravicah iz javnih sredstev na podlagi javnega pooblastila. Upravni postopek se vodi, glede obravnavanih pravic iz javnih sredstev, na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejata pravila celega postopka. V prvem delu naloge je predstavljen sistem socialne varnosti, zakonodaja s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter upravni postopek. Predstavljen je nosilec in izvajalec, pri katerem se pravice uveljavljajo. V drugem delu so obravnavane vrste in pridobitev pravic. Podrobneje so predstavljene izbrane pravice, in sicer: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca in subvencija malice za učence in dijake, s poudarkom na lastnem primeru. Rdeča nit naloge je podrobna proučitev posebnega upravnega postopka. Pri informativnih izračunih oziroma odločbah je potrebno zakonodajo in postopek dobro poznati, da posameznik lahko preveri pravilnost odločbe oziroma prejetega informativnega izračuna. Z analizo lastnega primera, spletne ankete ter analize splošnih in posebnih postopkovnih določb so izpostavljene nepravilnosti v odločbah, ki se v praksi pojavljajo zaradi napak, tako informacijskega sistema kot tudi pristojnih uradnih oseb za odločanje. V zaključku dela so podani predlogi za izboljšavo sistema in njegovo večjo učinkovitost. Z nalogo želim opozoriti tudi, da smo državljani zaradi neupoštevanja določenih prihodkov v skladu z različnimi pravilniki občin v neenakem položaju ter posledično prejemniki različne višine pravice.
Found in: osebi
Keywords: socialno varstvo, upravni postopek, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, enostarševska družina, kot posledica ločitve, odločba
Published: 09.02.2022; Views: 955; Downloads: 91
Fulltext (12,70 MB) |
55. Pravna sredstva kot sredstva kontrole pravne pravilnosti upravnih in sodnih odločbZalka Jerman, 2021 Abstract: Pravica do pravnega sredstva je temeljna pravica in je kot taka tudi del našega pravnega reda, torej tudi del našega upravnega prava. Pravni red na področju upravnega prava zagotavlja več različnih pravnih sredstev, ki stremijo k temu, da je na koncu izdana upravna odločba pravilna (zakonita in utemeljena z resničnim dejanskem stanjem). Pri tem se postavlja vprašanje, ali večje število pravnih sredstev povečuje pravno pravilnost in pravno varnost ali pa množica pravnih sredstev vnaša negotovosti v pridobljene pravice, če se odpirajo nove in nove možnosti izpodbijanja. Magistrsko delo je nastalo na podlagi analize konkretno izbranih primerov (spisov v upravnih zadevah), njen namen pa je bil ugotoviti, kakšen je vpliv odločitve drugostopenjskega organa na pravno pravilnost odločitve in nadalje na delo prvostopenjskega organa ter tudi, kakšen je pomen izvršljivosti odločbe še pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Ugotovljeno je bilo, da so pravna sredstva potrebna za zagotavljanje pravilnosti (pravne in dejanske pravilnosti) upravnih odločb in da je izvršljivost odločb pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti dopustna zgolj v izjemnih primerih, ko obstaja minimalno tveganje, da odločba, ki se izvršuje, ni zakonita. Ugotovljeno je bilo tudi, da uporaba pravnih sredstev krepi pravno pravilnost in posledično tudi pravno varnost ter da institut pritožbe omogoča izenačitev upravnega odločanja teritorialno organizirane uprave. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da drugostopenjski organi kljub velikemu številu pravnih sredstev niso pretirano obremenjeni, saj so pravna sredstva uporabljena v zelo majhnem delu vseh upravnih zadev.
Found in: osebi
Keywords: pravna varnost, pravna pravilnost, pravna sredstva, dvostopenjsko odločanje, analiza odločb organa z vidika uporabe pravnih sredstev
Published: 11.07.2022; Views: 727; Downloads: 48
Fulltext (2,17 MB) |
