1. KOMUNIKACIJA Z DIALIZNIM PACIENTI: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OSKRBEPatricija Miklavčič Hribernik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Ledvice ležijo za potrebušnico na vsaki strani hrbtenice. Vsaka ledvica je velika približno 12 cm in tehta okrog 150 g. Glavne naloge ledvice so uravnavanje elektrolitov, uravnavanje kislinsko-baznega ravnovesja, izločanje presnovnih proizvodov ter tvorba in izločanje hormonov. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ledvičnih obolenj. Zdravljenje kronične ledvične bolezni je možno na tri načine: s hemodializo, peritonealno dializo in presaditvijo ledvic. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, so odvisni od dializnega aparata in zdravstvenega osebja. Komunikacija med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je temeljni in pomemben del zdravstvenega varstva. Namen raziskave je preučiti kakovost in izzive komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem ter identificirati priložnosti za izboljšanje komunikacijskih praks, ki bi prispevale k boljši oskrbi in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo pripravili vprašanja za polstrukturiran poglobljeni intervju. V vseh fazah smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo dvanajst oseb v zdravstveni ustanovi, ki se zdravijo s hemodializo.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo večinoma vsi podobne izkušnje v komunikaciji z medicinskimi sestrami in informiranostjo o samem poteku dializnega zdravljenja. Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Diplomska naloga nudi dragocen vpogled v doživljanje komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem, predvsem medicinskimi sestrami.
Razprava: Identificirani dejavniki učinkovite komunikacije lahko pomagajo oblikovati smernice za izboljšanje komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja. Na podlagi predlogov pacientov za izboljšave lahko zdravstvene ustanove razvijejo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in pacientovega zadovoljstva.
Keywords: pacient, komunikacija, ledvična bolezen, medicinska sestra
Published in ReVIS: 31.05.2025; Views: 240; Downloads: 4
 Full text (1,29 MB) |
2. Analiza povezanosti stila navezanosti in kvalitete partnerskih razmerij skozi prizmo kognitivno vedenjske teorije : magistrska nalogaKarmen Krenker, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali povezanost stila navezanosti s kakovostjo partnerskih razmerij ter povezanost teh slogov z jedrnimi in vmesnimi prepričanji, kot jih obravnava kognitivno-vedenjska teorija (KVT), in njihov vpliv na vedenjske reakcije in čustva.
V nalogi smo uporabili kombinirano metodologijo, ki je vključevala kvalitativni in kvantitativni pristop. V kvantitativnem delu smo z vprašalnikom odnosov med desetimi sodelujočimi preverjali prevladujoče stile splošne navezanosti. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo med izrazitimi stili navezanosti izbrali tri osebe z različnim stilom ne varne navezanosti. Izbrane osebe smo nato povabili k polstrukturiranemu intervjuju (kvalitativni del), kjer smo preverjali povezave med stilom navezanosti in med vmesnimi ter jedrnimi prepričanji ter povezavo med stilom navezanosti in kvaliteto partnerskih razmerij.
Raziskava je pokazala, da so stili navezanosti povezani s specifičnimi vmesnimi ter jedrnimi prepričanji posameznikov. Povezave med stilom navezanosti in kakovostjo razmerij se kažejo le pri nekaterih udeležencih.
Omejitve raziskave vključujejo majhnost vzorca, zaradi česar vse ugotovitve niso splošno veljavne. Za prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti večji vzorec in preučiti več stilov navezanosti, da bi se bolje razumelo, kako navezanost vpliva na kakovost partnerskih razmerij v širšem kontekstu.
Praktične implikacije raziskave vključujejo možnosti za boljše razumevanje vedenj in prepričanj v svetovalnih procesih in psihoterapiji, kar lahko prispeva k boljši podpori posameznikom pri obvladovanju težav v odnosih. Terapevti lahko rezultate uporabijo za pomoč pri izboljševanju partnerskih odnosov, saj jim omogočajo boljše razumevanje vpliva stilov navezanosti. Naše ugotovitve lahko služijo tudi kot osnova za nadaljnje raziskave, ki poglabljajo razumevanje navezanosti in partnerskih razmerij. Posamezniki in pari lahko uporabijo naše rezultate za boljše razumevanje lastnih stilov navezanosti in prepričanj ter njihov vpliv na vedenje in čustva, kar jim pomaga pri izboljšanju odnosov.
Keywords: stili navezanosti, kakovost partnerskih razmerij, kognitivno-vedenjska teorija, vmesna prepričanja, jedrna prepričanja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 18.03.2025; Views: 475; Downloads: 35
Full text (1,81 MB) |
3. Uporaba IKT za interno komuniciranje v podjetjuRebeka Štrekelj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Učinkovita in pozitivna interna komunikacija ter ustrezna uporaba informacijsko-komunikacijskih orodij (IKT) za podporo interni komunikaciji sta ključnega pomena za zadovoljstvo zaposlenih, kar posledično vpliva na uspešnost delovanja podjetij. Namen diplomske naloge je bil raziskati, katero IKT uporabljajo zaposleni v poslovni stavbi enega izmed večjih slovenskih podjetij, ter oceniti zadovoljstvo z uporabo teh orodij. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, pri čemer je bil za zbiranje podatkov uporabljen anketni vprašalnik. Za analizo zbranih podatkov je bila izvedena opisna statistika. Povabilo k sodelovanju v raziskavi je bilo posredovano celotnemu kolektivu, na anketo pa so odgovorili 104 zaposleni, kar predstavlja reprezentativen vzorec za izvedbo analize. Rezultati raziskave so pokazali, da večina zaposlenih ocenjuje, da uporaba IKT pomembno prispeva k hitrosti in natančnosti pretoka informacij ter hkrati omogoča učinkovitejše sodelovanje in preprostejši dostop do ključnih podatkov. Med najpogosteje uporabljenimi orodji izstopajo elektronska pošta, intranet, Microsoft Teams in telefon. Nasprotno pa naprednejša orodja, kot so sistemi za upravljanje odnosov s strankami (CRM) in specializirane platforme za sodelovanje, ostajajo manj razširjena. Rezultati raziskave so pokazali, da kljub splošnemu zadovoljstvu anketirancev z obstoječo IKT obstajajo pomembna področja, ki zahtevajo nadaljnje izboljšave. Ključne prioritete vključujejo povečanje hitrosti dostopa do informacij, izboljšanje enostavnosti uporabe ter zagotavljanje večje zanesljivosti delovanja. Poleg tega je večina zaposlenih izpostavila potrebo po intenzivnejši podpori vodstva, zlasti pri spodbujanju uporabe IKT-orodij, organizaciji dodatnih izobraževalnih dejavnosti ter omogočanju aktivnejšega vključevanja zaposlenih v proces odločanja o uvajanju novih tehnoloških rešitev.
Keywords: interno komuniciranje, IKT-orodja, komunikacijski kanali, pretok informacij, zadovoljstvo zaposlenih
Published in ReVIS: 09.03.2025; Views: 408; Downloads: 6
Full text (784,45 KB) |
4. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Keywords: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 513; Downloads: 39
Full text (1,26 MB) |
5. A mixed-methods study of patient and healthcare professional perceptions of care pathways for knee osteoarthritisPika Krištof Mirt, Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Petra Kotnik, Mohsen Hussein, 2024, original scientific article Abstract: Background: This study aimed to address research gap concerning the perception of the care pathway for knee osteoarthritis (KOA) patients, focusing on both the patient and health professional perspectives in countries with inefficient health systems, such as Slovenia, by examining patient satisfaction with conservative treatment, assessing the perceptions of both patients and health professionals regarding the latter's involvement, and justifying the chosen KOA treatment approaches.
Methods: A mixed-methods approach was employed, combining quantitative surveys and qualitative interviews with KOA patients (n = 82) and healthcare professionals (n = 68). Results: The care pathway for conservative KOA treatment in Slovenia begins with general practitioners (GPs), who conduct initial examinations, prescribe analgesics, and refer patients to radiologists and orthopaedic surgeons. GPs received high satisfaction ratings (μ = 4.32). Orthopaedic surgeons, who confirm diagnoses and create treatment plans involving physiotherapy, medication, or joint injections, also received high satisfaction scores (μ = 4.47), despite long waiting times. Consultations with radiologists, mentioned less frequently, again received high satisfaction scores (μ = 4.67). Physiotherapists, consulted later, received high satisfaction scores (μ = 4.16) but long waiting times resurfaced. Referrals to rheumatologists occur for systemic diseases or ineffective conservative treatments. Psychologists, occupational therapists, and dieticians are rarely consulted, indicating limited integration into the treatment pathway. A comparison of health professionals' involvement showed that health professionals consider GP involvement less necessary (μ = 2.47) than patients do (μ = 2.82, p = 0.015). The same applies to radiologists (μ = 2.47 vs. μ = 2.87, p = 0.004), reflecting different views on diagnostic imaging. Our qualitative investigation revealed that, due to long waiting times, an alternative care pathway is developing with orthopaedic surgeons as the initial point of contact, bypassing GPs, and highlighted that patients and healthcare professionals differently perceive the latter's treatment roles.
Conclusions: The current conservative KOA care pathway lacks initial lifestyle change advice from the GP, referrals for conservative treatments, and a multidisciplinary team engaged in regular treatment monitoring and adjustment. Our mixed-methods research approach highlighted significant differences in perceptions of the treatment process and the roles of health professionals; the knowledge supplied of those differences should support experts and policymakers to optimise care pathways in Slovenia.
Keywords: conservative treatment, health professional involvement, integrated care pathway, knee osteoarthritis, patient satisfaction, Slovenia
Published in ReVIS: 24.12.2024; Views: 647; Downloads: 6
Full text (1,15 MB)
This document has many files! More... |
6. |
7. CRP 2022 : promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243)Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Ana Ramovš, Carmen Rajer, Sandra Arh, Ajda Cvelbar, Alenka Oven, 2024, final research report Keywords: dolgotrajna oskrba, promocija poklicev, ukrepi, zaposlovanje, poročila
Published in ReVIS: 05.10.2024; Views: 623; Downloads: 9
Full text (1,46 MB) |
8. Aplikacija teorije Doroteje Orem pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoKarmen Rode, 2024, master's thesis Abstract: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki je eden najpogostejših vzrokov za nastanek in razvoj demence. Obravnava pacienta s to boleznijo zahteva individualiziran terapevtski načrt, ki je oblikovan v sodelovanju z multidisciplinarnim timom. Temelj tega je tudi teorija Doroteje Orem, katere koncepti zagovarjajo spodbujanje samostojnosti pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Namen raziskave je preučiti načine aplikacije teorije Doroteje Orem pri zdravstveni obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijo.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu zaključnega dela je bil narejen pregled strokovne in znanstvene literature domačih in mednarodnih avtorjev. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google Učenjak in SprinerOpen. Primarne podatke za empirični del smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Ta je bila izvedena s polstrukturiranim vprašalnikom, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature.
Rezultati: V raziskavi, v kateri je sodelovalo enajst intervjuvancev, smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo konceptualni model samooskrbe Doroteje Orem kot ustreznega za zdravstveno obravnavo pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Ta naj bi še posebej spodbujal samostojnost pacienta pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, zato je aplikacija teorije Doroteje Orem še posebej uspešna pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Njena aplikacija se izvaja pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih, sami izidi pa so večinoma uspešni – odvisno od napredka bolezni. Ugotovljeno je bilo, da se večina izvajalcev zdravstvene nege prepoznava kot nosilci oz. izvajalci novih zdravstvenih praks, ki slonijo na teoriji Doroteje Orem, a je spodbudnih okolij v Sloveniji premalo.
Razprava: Pacient s Parkinsonovo boleznijo zahteva kompleksno obravnavo. Pomembno je, da je ta deležen obravnave interdisciplinarnega in multidisciplinarnega tima, ki se nemudoma odzove z individualiziranim terapevtskim načrtom. Sodelovanje v takih timih je zahtevno, še posebej za izvajalce zdravstvene nege, ki kot koordinatorji obravnave sodelujejo tudi s svojci in pacienti. Zato je pomembno, da so ti usposobljeni, imajo mehke veščine, so kritični in poznajo na dokazih podprto prakso. V prihodnje bi bilo mogoče raziskavo razširiti, in sicer v razvoj modela zdravstvene obravnave pacienta s Parkinsonovo boleznijo, ki temelji na teoretičnih konceptih Doroteje Orem.
Keywords: samostojnost, temeljne življenjske aktivnosti, naklonjenost, uspešni izidi, napredek Parkinsonove bolezni
Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 789; Downloads: 63
Full text (2,65 MB) |
9. |
10. Patient needs, functional requirements, aesthetic preferences and barriers in app-based therapy for knee osteoarthritisKarmen Erjavec, Petra Kotnik, 2024, original scientific article Keywords: perceptions, patients, application, physiotherapy, knee osteoarthritis
Published in ReVIS: 23.09.2024; Views: 660; Downloads: 5
Full text (189,14 KB)
This document has many files! More... |
