21. Problematika prostorskega in razvojnega planiranja na območju Krasa kot razvojna priložnostKarmen Furlani, 2013 Abstract: Kras je pokrajina v jugozahodnem delu Slovenije, ki je značilna po specifični arhitekturni pokrajini ter naravnih pojavih. Magistrsko delo obravnava naravne in kulturne vrednote, s katerimi se ponaša Kras, in je, kot Klasični Kras, od leta 1994 vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine UNESCO. Namen dela je bilo prikazati Kras, ki se, kot kulturna krajina, zadnje čase spopada s številnimi nestrokovnimi posegi v prostor. Najbolj zaskrbljujoča je številna, za kraško arhitekturno krajino neznačilna, umestitev novogradenj, to so »satelitska naselja«, ki rastejo na obrobju starih kraških vasi. To vpliva na izgubo arhitekturne identitete krajine. Analiza kraške pokrajine je pokazala, da ima Kras vrednote, ki jih je potrebno varovati in nadaljevati z možnostjo vzpostavitve Kraškega regijskega parka. Predvsem je potrebno pri načrtovanju in razvoju Krasa uskladiti regionalno prostorsko politiko z državnimi dokumenti in obveznostjo vključevanja in sodelovanja s tamkajšnjimi prebivalci. Magistrsko delo obsega predstavitev pomembnih dokumentov in projektov, ki so ključni za ohranitev in razvoj Krasa. V nadaljevanju je analiza anketnega vprašalnika, pokazala različna mnenja prebivalcev Krasa in prebivalcev, izven Krasa o pomenu naravne in kulturne dediščine, delovanju Civilne iniciative in nadaljnjem razvoju Krasa ipd. Rezultat ankete je pokazal, da si anketiranci želijo razvoj Krasa, vendar naj bi bil ta naravnan v pravo smer, z obveznim sodelovanjem domačinov.
Found in: osebi
Keywords: Kras, naravna dediščina, kulturna dediščina, prostorsko načrtovanje, občinski prostorski akti, vključevanje javnosti, dokumenti za razvoj Krasa, Civilna iniciativa Kras, satelitska naselja, Kraški regijski park, trajnostni razvoj
Published: 13.08.2018; Views: 2230; Downloads: 135
 Fulltext (2,80 MB) |
22. Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanjeKarmen Tertei, 2017 Abstract: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Found in: osebi
Keywords: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2273; Downloads: 181
Fulltext (1,92 MB) |
23. |
24. Ali pravica do življenja vključuje tudi pravico umretiKarmen Ciber, 2019 Abstract: Diplomsko delo nosi naslov "Ali pravica do življenja vključuje tudi pravico umreti", kar nakazuje na vprašanje samovolje pacienta, ali mu pripada avtonomija tudi glede njegove smrti ali ne. Vsak posameznik ima ustavno zagotovljeno pravico do življenja, kar pomeni, da lahko s svojim življenjem počne, karkoli želi, vendar ni nikjer zapisana pravica umreti na takšen način, kakršnega si posameznik želi. V diplomskem delu je glavno zastavljeno vprašanje, ali pravica do življenja v sebi vključuje tudi pravico umreti. Pravica umreti namreč nakazuje na uporabo instituta evtanazije. Torej, če je evtanazija naša pravica, pomeni, da imamo tudi pravico umreti. Diplomsko delo se predvsem ukvarja z vprašanjem evtanazije in njeno dopustnostjo. Evtanazija je kljub razviti družbi še danes tabu tema marsikje po svetu. Večina držav se ne posveča evtanaziji, saj družba in prebivalci niso pripravljeni na korak proti legalizaciji le te. Če se osredotočimo zgolj na slovensko družbo, je pasivna evtanazija pod določenimi pogoji dopustna, vendar se v praksi redko oziroma nikoli ne izvaja, vse druge vrste evtanazije pa so prepovedane in celo kazensko preganjane. Slovenija se do zdaj še ni bila pripravljena soočiti z zelo zahtevnim vprašanjem legalizacije evtanazije.
Found in: osebi
Published: 29.10.2019; Views: 2272; Downloads: 270
Fulltext (821,37 KB) |
25. Razmerja moči znotraj slovenske politične eliteKarmen Potočar, 2016 Abstract: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč
zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja
političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega
delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma
nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem
enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih
sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture,
politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na
razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi
v političnem in ekonomskem sistemu.
S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov
režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih
struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski
pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva
konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti
korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo
reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične
družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni
transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem
odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično
zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Found in: osebi
Keywords: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 873; Downloads: 52
Fulltext (804,95 KB) |
26. Vpliv stresa in izgorelosti zaposlenih na organizacijeKarmen Koncilja, 2021 Found in: osebi
Keywords: stres, izgorelost, absentizem, organizacije, epidemije, pandemije, produktivnost, stroški, prezentizem, diplomske naloge
Published: 12.01.2022; Views: 966; Downloads: 167
Fulltext (1,41 MB) |
27. |
28. |
29. Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenjaKarmen Kožar, 2020 Abstract: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Found in: osebi
Keywords: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Published: 04.02.2022; Views: 940; Downloads: 90
Fulltext (1,19 MB) |
30. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI RAKA DOJKEKarmen Novak Hren, 2022 Abstract: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Found in: osebi
Keywords: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Published: 06.07.2022; Views: 1024; Downloads: 86
Fulltext (945,90 KB) |
