11. VLOGA FIZIOTERAPEVTA PRI PREPREČEVANJU OSTEOPOROZEAnže Završnik, 2020 Opis: Osteoporoza je velik problem starejše populacije in predstavlja precejšnje breme družbe in zdravstvene blagajne. Bolezen lahko vodi v slabšo kakovost življenja, v nezmožnost samooskrbe ali v skrajnem primeru celo v smrt. Vplivamo lahko na dejavnike tveganja, ki so v današnji družbi zelo pogosti. Pri samem diagnosticiranju bolezni obstajajo smernice, ki so enotne za ves svet. Obstajajo protokoli in računalniški algoritem, ki so dostopni vsem zdravstvenim delavcem, ki želijo prispevati k boju proti osteoporozi. Največ lahko naredimo v preventivi, in sicer že v obdobju otrok. Obstajajo športne dejavnosti in športi, ki bodo otroku prinesli zadovoljstvo, krepitev mišičnega sistema, izboljšanje propriocepcije in večanje mineralne kostne gostote. Za starejšo populacijo premoremo programe pri različnih inštitucijah, ki so namenjeni preventivi osteoporoze. Ti programi vsebujejo edukacijo o zdravi prehrani, pravilnem gibanju in aktivnem življenjskem stilu. Osteoporoza bo vedno pogostejša in lahko kroji kakovost posameznikovega življenja. O bolezni je veliko znanega, zelo pomembno pa je, da poznamo tudi preventivne ukrepe in imamo ustrezne mehanizme, da jo preprečimo, zdravimo ali vsaj omejimo. Ob dobrem sodelovanju, posluhu in spoštovanju različnih vej primarnega zdravstva, smo v tem boju lahko zelo uspešni in zmoremo ključno vplivati na kakovost življenja vsakega posameznika.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Dejavniki tveganja, telesna vadba, mineralna kostna gostota, fizioterapija.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 3025; Prenosov: 265
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
12. Fizioterapevtski postopki pri zvinu gležnjaTomaž Šubej, 2020 Opis: Uvod in namen: Gleženj sodi med najpogosteje poškodovane sklepe. V večini primerov pride do lateralnega zvina gležnja, manj pogosto pa do medialnega in sindezmotskega. Poškodba gležnja je pogosta težava tako športnikov kot ostale populacije. Glede na pogostost poškodbe, predstavlja le-ta velik ekonomski strošek v zdravstveni stroki. Metode: Za diplomsko nalogo je bil narejen pregled in primerjava že izvedenih raziskav. Iskanje raziskav je potekalo v iskalnikih Google Scholar, ScienceDirect in PubMed, v knjižnici Zdravstvene fakultete in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati: V podroben pregled smo na podlagi vključitvenih kriterijev vpletli 48 raziskav, s katerimi smo raziskovali fizioterapevtske postopke zvina gležnja. Izključene so bile raziskave starejše od deset let in so zajemale kronične težave ter zlome in poškodbe mišic gležnja. Uporabnost: Edukacija fizioterapevtov s sodobnimi smernicami za kvalitetnejšo in bolje usmerjeno fizioterapevtsko obravnavo. Želimo razbremeniti medicinsko stroko in zmanjšati stroške zdravljenja zaradi primarnih in sekundarnih poškodb gležnja, kot tudi zmanjšati število poznejših zapletov zaradi nepravilne rehabilitacije. Omejitve: Osredotočili smo se na ligamentarne poškodbe – zato nismo vključevali raziskav, ki so osredotočene na poškodbe mišic. Izključili smo tudi kronične težave, nastale po zvinu gležnja ter zlome.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, poškodba gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, rehabilitacija gležnja, Ottawa pravila.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 3399; Prenosov: 520
Celotno besedilo (935,29 KB) |
13. Pomen upada vida in staranja na preventivo pred padciUrška Leskovšek, 2020 Opis: S starostjo se vid slabša. Spremembe pa imajo pomemben vpliv na vsakdanje življenje starejšega. Povečana potreba po pomoči osnovnih dnevnih dejavnosti je povezana z zmanjšano ostrino vida. Vid prispeva k ohranjanju ravnotežja med gibanjem, z njim zaznavamo orientiranost lastnega telesa glede na silo težnosti in gibanja.
Proces staranja poslabša tudi ravnotežje, kar poveča nevarnost za padce. Padci postajajo glavna skrb za javno zdravstvo, saj so eden izmed glavnih vzrokov poškodb in smrti starejših odraslih. Padci pri starejših sprožijo strah, kar vodi v depresijo, zaskrbljenost in zmanjšano telesno dejavnost.
Čeprav nekatere raziskave niso odkrile pomembne povezave med ostrino vida in tveganjem padca, imajo starejši odrasli z nizko ostrino vida večje tveganje za padce.
Zdrav način življenja, ki vključuje redno telesno vadbo, druženje in komunikacijo, prispeva k boljšemu počutju posameznika in večji samozavesti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: starejši (elderly people), ravnotežje (balance), vid (eyesight), padci (falls).
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2061; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,16 MB) |
14. Telesna nedejavnost študentov fizioterapijeAlma Potočnik, 2020 Opis: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 2387; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,19 MB) |
15. Telesne dejavnosti študentov Visokošolskega zavoda FizioterapevtikaBrigita Ferjančič, 2020 Opis: Uvod in namen: Telesna dejavnost ima lahko pozitivne učinke na telo in kakovost življenja posameznika. Namen diplomske naloge je ugotoviti količino telesne dejavnosti in gibalne navade študentov fizioterapije na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev. Telesno dejavnost smo merili 7 dni z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3X+, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku. Po enem tednu so preiskovanci izpolnili dva vprašalnika o telesni dejavnosti (GPAQ in SIMPAQ). Rezultati: Preiskovanci so v povprečju bili v zmerni in visoki telesni dejavnosti (ZVTD) 79,1 (±29,1) minut dnevno. Gibalno nedejavni so bili 656,0 (±72,1) minut dnevno. V povprečju je večina preiskovancev (92%) dosegla minimalna dnevna priporočila za telesno dejavnost (>30 minut dnevne ZVTD). Razlik v parametrih telesne dejavnosti med spoloma nismo našli. Med različnimi metodami merjenja telesne dejavnosti nismo našli povezav. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o telesni dejavnosti in njenem vplivu na telo in življenje posameznika. Omejitve: Raziskavo bi morali izvesti na večjem vzorcu preiskovancev, ki bi morali biti po spolu enakovredno zastopani. V vprašalnika bi lahko vključili dodatna, natančnejša vprašanja. Rezultate raziskave smo podprli z literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter z znanstvenimi članki, ki smo jih pridobili v podatkovnih zbirkah Pubmed in Google Scholar in niso bili starejši od petih let.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gibalna dejavnost, gibalna nedejavnost, merilnik pospeška, GPAQ, SIMPAQ
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 2336; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,26 MB) |
16. Cervikogena vrtoglavica mit ali resnica?Tjaša Valjavec, 2020 Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati področje cervikogene vrtoglavice in poiskati ustrezno literaturo o tem. Cilj diplomske naloge je poiskati povezave med vrtoglavico in funkcionalnimi testi ter predstaviti njene vzroke in diagnostične teste. Metode: Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne zbirke PubMed, ScienceDirect, PEDro, Google Scholar in COBISS+. Pregled člankov, ki niso starejši od 10 let, je podan v preglednici. Rezultati: Za analizo podatkov je bilo izbranih deset člankov, ki so ustrezali vključitvenim in izključitvenim merilom. Zasledili smo priporočila za izvajanje več testov hkrati in povezovanje rezultatov. Testi za diagnosticiranje cervikogene vrtoglavice so pokazali dobro specifičnost, vendar bi bilo potrebno za bolj podrobni vpogled v simptome uporabiti več testov hkrati. Cervikogena vrtoglavica je pogosteje prisotna pri pacientih, ki so imeli travmatsko poškodbo vratu (nihajna poškodba vratu). S temi testi lahko brez relativnih navedb razberemo strukturne težave, iz katerih izvirajo simptomi. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov za fizioterapevtsko odkrivanje in zdravljenje cervikogene vrtoglavice, ki temelji na izsledkih strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Pri izbiri člankov smo bili omejeni s starostjo člankov. Pri nekaterih člankih polno besedilo ni bilo dostopno ali ni bilo mogoče razbrati, kateri podatki se nanašajo izključno na cervikogeno vrtoglavico.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: cervikogena vrtoglavica, diagnosticiranje cervikogene vrtoglavice, cervikogena vrtoglavica po nihajni poškodbi, rehabilitacija pri cervikogeni vrtoglavici.
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 2093; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,32 MB) |
17. VPLIV DEJAVNIKOV TVEGANJA DELOVNEGA MESTA NA BOLEČINO V KRIŽUNeža Plošnik, 2020 Opis: Na delovnem mestu, kjer preživimo velik del svojega odraslega življenja, se vsakodnevno soočamo z dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj BVK. Bolečina pomembno vpliva na potek našega življenja. Onemogoči nam kakovostno opravljanje dela, ovira nas pri vsakodnevnih opravilih, ogroža naše družinsko in socialno življenje ter vpliva na naše vsesplošno počutje in razpoloženje. Negativno vpliva tudi na fizično, psihično in socialno komponento našega vsakdana. Z lastnim ozaveščanjem pa lahko storimo največ tako, da preprečimo ali izboljšamo naše bolečinsko stanje. Z upoštevanjem preprostih smernic o pravilnem dvigovanju in premeščanju bremen, obvladovanjem pravilne drže, izogibanjem dolgotrajnim statičnim položajem, ergonomsko ureditvijo delovnega okolja in skrbjo za zdrav življenjski slog, ki vsebuje redno telesno aktivnost in ohranjanje primerne telesne teže, lahko sami pripomoremo k zmanjšanju vpliva dejavnikov tveganja delovnega mesta na BVK. Visoka prevalenca BVK svetovne populacije je velik problem zadnjih desetletij. Zmanjšati ali preprečiti možnost za razvoj tega sindroma je problematika širše družbe, ki trpi zaradi ekonomskih prikrajšanj, ki jih povzroča visoko število prizadetih in posameznika, ki ga je sindrom BVK prizadel. Z aktivno uporabo znanja in razpoložljivih sredstev, lahko delovno mesto spremenimo v zdravju varno okolje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Bolečina v križu, delovno mesto, delovno okolje, dejavniki tveganja, ergonomija.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2108; Prenosov: 191
Celotno besedilo (842,35 KB) |
18. Vadba proti uporu kot sredstvo za preprečevanje osteoporoze pri starejših odraslihAljaž Železnik, 2020 Opis: Osteoporoza je bolezen kosti, pri kateri gre za upadanje kostne gostote in tkiva ter za arhitekturne spremembe v kosti, kar se odraža v zmanjšani kostni moči. Posledice so vidne v večji verjetnosti za zlome, ki se najpogosteje zgodijo v kolku, hrbtenici in zapestju. Bolezen je pogostejša pri starejših odraslih, še posebej pri ženskah. Zaradi staranja družbe se bodo ekonomske in zdravstvene posledice osteoporoze še povečevale, kar lahko preraste v globalni problem. Telesna vadba je ena izmed potencialnih metod za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, vendar ni jasno kateri tip, intenzivnost, frekvenca in trajanje telesne vadbe naj bi bili najbolj primerni za izboljšanje kostnih lastnosti. Raziskave nakazujejo, da vadba proti uporu omogoča ohranjanje ali izboljšanje mineralne kostne gostote, vsebnosti kostnih mineralov in mase. Odzivi, ki jih povzročijo mehanične obremenitve, v kosteh privedejo do povečane gradnje in zmanjšane razgradnje kosti, kar se odraža v ohranjanju ali izboljšanju kostnih lastnosti. Pregled literature nakazuje, da naj bi bila za izboljšanje primernejša vadba proti uporu zmerne ali visoke intenzivnosti izvedene pri 75% 1RM ali več. Vadba pod tem nivojem načeloma ohranja kostne lastnosti, vendar jih ne izboljšuje. Vadba proti uporu naj bi potekala dva do trikrat tedensko. Zmerno intenzivni programi naj bi vsebovali 8 do 12 vaj, ki zajemajo večje mišične skupine. Na vajo naj bi se izvedlo 2 do 3 serije z 8 do 12 ponovitvami. Pri višje intenzivnih programih se število vaj in ponovitev zmanjša, vendar se poveča število serij. Zaradi majhnega števila visoko intenzivnih študij je težko določiti primerno število serij, vaj in ponovitev. Vadba proti uporu, izvedena pod strokovnim nadzorom in s primernim povečevanjem obremenitev, je primerna za starejše odrasle tudi pri visoki intenzivnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mineralna kostna gostota, vadba proti uporu, trening jakosti, postmenopavzalno, starejši odrasli
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1871; Prenosov: 187
Celotno besedilo (765,19 KB) |
19. Dejavniki tveganja športnih poškodb pri košarkarjih prve slovenske ligeEva Valič, 2021 Opis: Uvod in namen: Profesionalni košarkarji so izpostavljeni tveganju za športne poškodbe (ŠP). Namen diplomskega dela je bil podati presečno stanje funkcionalnih asimetrij in rezultatov gibalnih testov s pojavnostjo poškodb košarkarjev prve slovenske lige. Metode: V študiji je sodelovalo 76 košarkarjev sedmih klubov prve slovenske lige. Pri meritvah smo uporabili stadiometer, osebno tehtnico, analizator telesne sestave, elektronski goniometer in tenziometrično ploščo. Rezultati: Med zabeleženimi ŠP je prevladoval zvin gležnja. Med nepoškodovanimi in kasneje poškodovanimi košarkarji so bile ugotovljene razlike v meritvah skoka z nasprotnim gibanjem (CMJ), obsegu notranje rotacije kolkov in večja odstopanja pri obsegu primika kolkov. Uporabnost: Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko fizioterapevt v športnih klubih oblikuje splošne baterije funkcionalnih testov z namenom splošne evalvacije športnika in preventive pred ŠP. Omejitve: Glavni omejitvi naše raziskave sta presečni tip raziskave in omejen čas meritev ter posledično omejena baterija testov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: športne poškodbe, prva slovenska liga, profesionalna košarka, zvin gležnja, dejavniki tveganja
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 2004; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,48 MB) |
20. KVANTITATIVNA OCENA DRŽE FLAVTISTOVNeja Zajc, 2021 Opis: Igranje flavte, za kar se odloča vse več otrok, je posebna veščina, v kateri se je treba dalj časa izpopolnjevati. Večje število ur vaj vpliva na telesno držo otrok in tudi mladostnikov, saj jo morajo prilagoditi položaju, ki ga zahteva igranje flavte, posledica pa je postopno asimetrično razvijanje mišičnih skupin. V naši raziskovalni diplomski nalogi smo testirali devetnajst flavtistov, rezultate pa smo primerjali z izsledki raziskav, ki so objavljeni v znanstvenih študijah. Ugotovili smo, da se drža flavtistov razlikuje od drže posameznikov, ki se z igranjem flavte ne ukvarjajo, ter da imajo flavtisti telesno asimetrijo, za katero sami menijo, da ni specifična. Ob pregledu rezultatov smo ugotovili, da je bila večja prisotnost asimetrije vidna pri nagibu lopatic, ki pa ni bila signifikantna. Signifikantna asimetrija je bila prisotna pri kotu vratne krivine in anteriornem naklonu medenice. Razlike med držo flavtistov in držo preostale populacije, ki se z igranjem flavte ne ukvarja, so bile prisotne na večini obravnavanih telesnih delov. Z raziskavo želimo ozavestiti flavtiste o telesni drži, da bi se lahko izognili mišično-skeletnim obolenjem, ki ga kot glavni problem glasbenikov opisujejo številne študije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Flavta, flavtisti, drža, asimetrija.
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 1284; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,33 MB) |
