101. (Ne)pravni vidiki trgovine z ljudmi skozi varovanje človekovih pravicMargerita Jurkovič, 2019 Opis: Trgovina z ljudmi je oblika novodobnega suženjstva, s katerim se organi pregona in preiskave po vsem svetu soočajo že desetletja. Žrtve so prevarane na podlagi obljub za izboljšanje socialnega položaja, nato pa se najdejo ujete v krogu psihičnih, fizičnih zlorab in ekonomskega nasilja. Mednarodnopravni dokumenti, ki urejajo področje trgovine z ljudmi, sodne odločbe in nacionalna zakonodaja poskušajo urediti in preprečiti izkoriščanje, vendar z vpletenostjo koruptivnih in drugih nelegalnih praks to nikakor ni enostavno. Medsebojno sodelovanje držav članic EU pri pregonu, preiskavi in preprečevanju kaznivih dejanj, povezanih s pojavom, je ključnega pomena. Z druge strani pa se pripadniki kriminalnih združb z medsebojnim povezovanjem in trgovanjem na najbolj inovativne načine, nenehno trudijo biti korak pred oblastmi. Postavlja se vprašanje obstoja notranjih pravil med pripadniki kriminalnih mrež in pa tudi morebitne sankcije, ki jih lahko doletijo s strani njihovih "šefov"...
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 2010; Prenosov: 213
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
102. Izzivi pravne države na področju ureditve varstva okolja pred onesnaževanjem s hrupomMaja Ščuka, 2019 Opis: Hrup je nezaželen zvok človeške dejavnosti, ki vpliva na kakovost življenjskega okolja in zdravje ljudi. Varstvo pred prekomernimi emisijami hrupa določa 72. člen Ustave Republike Slovenije v sklopu pravice do zdravega življenjskega okolja. Raziskava se osredotoča na učinkovito delovanje države za varstvo ljudi pred hrupom prek pravnih predpisov in njihove implementacije. V magistrskem delu so v prvem delu predstavljeni okoljski hrup, njegove pojavne oblike, fizikalne osnove, oblike varstva in vplivi na zdravje ljudi. Podrobno je proučena pravna ureditev na nacionalni ravni s poudarkom na podzakonskih predpisih, pri čemer nismo pozabili na vpliv mednarodnega in regionalnega prava. V drugem delu je predstavljen konkretni dejanski primer vira hrupa gostinskega obrata, ki obratuje z živo in mehansko glasbo na zunanji površini. Proučen je potek postopkov inšpekcijskega nadzora, obratovalnega monitoringa, postopka izdaje soglasja za obratovanje v rednem in podaljšanem obratovalnem času ter postopka policijskih nalog. Celota proučevanega je pripomogla k oblikovanju dvajset izzivov, ki predstavljajo anomalije v pravnem sistemu, k temu pa smo dodali rešitve, oblikovane v okviru pravnega sistema, z željo po višanju standardov varstva pred hrupom v sorazmerju z zavarovanimi ustavnimi pravicami. V zadnjem delu raziskave so proučeni neintegriteta in netransparentnost na področju postopka sprejemanja podzakonskih aktov ter koruptivna tveganja v postopkih izdaje posamičnih pravnih aktov na področju okoljskega hrupa. Iz analize izhaja ugotovitev o sistemski nevarnosti nastanka korupcijskih tveganj na področju okoljskega hrupa. Ugotovitve o neučinkovitem pravnem varstvu in korupcijskih tveganjih opozarjajo na nujnost sprememb pravne ureditve in spodbujajo k večji ozaveščenosti o negativnih vplivih hrupa na življenjsko okolje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 2367; Prenosov: 132
Celotno besedilo (58,30 MB) |
103. Varstvo osebnih podatkov in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v računovodskih servisihSara Javornik, 2019 Opis: V sklopu svoje diplomske naloge sem predstavila tematiko varstva osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v računovodskih servisih. Študija primera je moje delo v računovodskem servisu. Računovodski servis je ustanova oziroma podjetje, kjer zaposleni nudijo računovodske storitve svojim pogodbenim strankam. V sklop nalog računovodskega servisa spada predvsem sistematično zapisovanje finančnih transakcij, ki sodijo v delovni proces vsakega podjetja. Računovodstvo in knjigovodstvo predstavljata proces združevanja, analiziranja in poročanja o transakcijah. Vse to se poroča pristojnim organom in uradom, ki so zadolženi za vse, kar je povezano z davki in oddajo davkov. Finančni izkazi oziroma bilance so najpomembnejši del nalog, ki jih računovodski servisi opravljajo. Ti predstavljajo delovanje podjetij, njihovo finančno držo ter pretok denarja in so strnjenke mnogih finančnih transakcij v določenem obdobju. Sama že več let kot študentka delam v računovodskem servisu. Ker sem bila s strani nadrejenih zadolžena za seznanitev ter podrobno analizo dolžnosti, ki jih predstavljata uredba GDPR in ZPPDFT-1 za naš servis, sem se odločila, da napišem diplomsko nalogo na obe temi. Ključnega pomena za vključitev obeh tem v svojo diplomsko nalogo je tudi dejstvo, da sta oba vstopila v veljavo v istem letu. Vedeti je treba, da imajo računovodski servisi na voljo ogromno količino podatkov, zato sta uredba GDPR ter ZPPDFT-1 zanje ključnega pomena. Načeloma so osebni podatki tudi brez prej omenjene Splošne uredbe o varovanju podatkov (GDPR) v računovodskih servisih strogo varovani, pa vendar so nove smernice v to okolje doprinesle nove načine, mehanizme ter dolžnosti, ki jih je treba upoštevati.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2365; Prenosov: 231
Celotno besedilo (289,16 KB) |
104. Ali pravica do življenja vključuje tudi pravico umretiKarmen Ciber, 2019 Opis: Diplomsko delo nosi naslov "Ali pravica do življenja vključuje tudi pravico umreti", kar nakazuje na vprašanje samovolje pacienta, ali mu pripada avtonomija tudi glede njegove smrti ali ne. Vsak posameznik ima ustavno zagotovljeno pravico do življenja, kar pomeni, da lahko s svojim življenjem počne, karkoli želi, vendar ni nikjer zapisana pravica umreti na takšen način, kakršnega si posameznik želi. V diplomskem delu je glavno zastavljeno vprašanje, ali pravica do življenja v sebi vključuje tudi pravico umreti. Pravica umreti namreč nakazuje na uporabo instituta evtanazije. Torej, če je evtanazija naša pravica, pomeni, da imamo tudi pravico umreti. Diplomsko delo se predvsem ukvarja z vprašanjem evtanazije in njeno dopustnostjo. Evtanazija je kljub razviti družbi še danes tabu tema marsikje po svetu. Večina držav se ne posveča evtanaziji, saj družba in prebivalci niso pripravljeni na korak proti legalizaciji le te. Če se osredotočimo zgolj na slovensko družbo, je pasivna evtanazija pod določenimi pogoji dopustna, vendar se v praksi redko oziroma nikoli ne izvaja, vse druge vrste evtanazije pa so prepovedane in celo kazensko preganjane. Slovenija se do zdaj še ni bila pripravljena soočiti z zelo zahtevnim vprašanjem legalizacije evtanazije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 2276; Prenosov: 270
Celotno besedilo (821,37 KB) |
105. Praktično uresničevanje uredbe GDPR na kadrovskem področju izbranega podjetja XEva Cankar, 2019 Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna pravica in svoboščina posameznika. 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Uredba 2016/679 (GDPR), ki ureja področje varstva osebnih podatkov posameznikov. Vsebina uredbe GDPR obvezuje vsa podjetja in organizacije, ki obdelujejo osebne podatke posameznikov, ki so državljani Evropske unije. Kljub temu da se je začela uredba GDPR v državah članicah EU uporabljati neposredno, pa so morala podjetja in organizacije sprejeti aktivne ukrepe za prilagoditev novi zakonodaji. Pri tem so bili postavljeni pred težek izziv, saj uredba GDPR določa le cilje, ne pa konkretnih organizacijskih in tehničnih postopkov, s katerimi bi dosegli skladnost. Z izzivi praktične uresničitve določb uredbe GDPR se je soočalo tudi izbrano podjetje X. Imenovalo je 3-člansko delavno telo in podpisalo pogodbo o svetovanju s strokovnjakom s področja varstva osebnih podatkov, ki jim je pri tem pomagal. Delovno telo je praktično uresničevanje uredbe GDPR zastavilo kot obširen večstopenjski projekt. Temelj praktične uresničitve je seznanitev in razumevanje določb uredbe GDPR. Znotraj izbranega podjetja X so v postopku revidiranja in analiziranja obstoječe dokumentacije ter z opravljenimi intervjuji zaposlenih na kadrovskem področju ugotovili, katere osebne podatke sploh obdelujejo, z vpogledom v dokumentacijo in računalniške programe pa tudi, kako se ti obdelujejo in kje se hranijo. Magistrsko delo je tako prikaz praktične uresničitve določb GDPR v izbranem podjetju in lahko služi kot pripomoček drugim podjetjem in organizacijam, ki še niso vzpostavile skladnosti z GDPR. Magistrsko delo se ne poglablja v konkretne organizacijske in tehnične ukrepe praktične uresničitve, prikazuje pa dobra izhodišča za kakovosten pričetek projekta.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 1599; Prenosov: 164
Celotno besedilo (922,43 KB) |
106. Brezplačna pravna pomoč - pravica upravičencev in dolžnost izvajalcevNika Blaznik, 2019 Opis: Brezplačna pravna pomoč je eden ključnih institutov, s katerim se zagotavlja pravna država in uresničujejo temeljne človekove pravice. Namenjena je tistim posameznikom, ki si zaradi šibkega finančnega stanja in pomanjkanja sredstev ne morejo privoščiti kvalificirane pravne pomoči. Ne gre za luksuz, temveč je v slovenski pravni ureditvi vse od sprejetja ZPP v letu 1999 za določene postopke zahtevana kvalificirana pravna pomoč. Predmetno magistrsko delo je pregled brezplačne pravne pomoči, tako z vidika prosilca kot tudi izvajalca, konkretno pa tistega najbolj pogostega - odvetnika. Pri raziskavi so uporabljene najbolj tipične metode družboslovnega raziskovanja, in sicer deduktivna metoda, metoda deskripcije, komparativna metoda in analitična metoda. Namen dela je ugotoviti, ali so z aktualno ureditvijo brezplačne pravne pomoči spoštovane temeljne ustavne pravice upravičencev in izvajalcev. Preko različnih zastavljenih ciljev, in sicer ugotovitve, katere ustavne pravice se uresničujejo z brezplačno pravno pomočjo, kateri so kriteriji podeljevanja brezplačne pravne pomoči, kdo so izvajalci brezplačne pravne pomoči in kakšen je sistem nagrajevanja, dobimo odgovor na zastavljena raziskovalna vprašanja. Preko primerjav z nekaterimi drugimi evropskimi državami pa dobimo vpogled v možnosti drugačne ureditve instituta. Ključni rezultat raziskave je, da aktualni sistem brezplačne pravne pomoči varuje temeljne človekove pravice prosilcev, katerim je institut namenjen, izvajanje brezplačne pomoči pa za izvajalce pomeni predvsem dolžnost.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 1873; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,22 MB) |
107. Varstvo kulturne dediščine - sedanja ureditev in izoblikovana sodna praksa o izdaji kulturnovarstvenega soglasjaTanja Kodre, 2019 Opis: Kulturna dediščina predstavlja temeljni del identitete posameznega naroda, družbene skupnosti in človeštva kot celote. Je raznoliko področje in vsebuje več različnih vidikov človekovega ustvarjanja, dela in navad, ki skupaj tvorijo pojem dediščine, kot ga poznamo danes. Pomemben del področja predstavlja nepremična kulturna dediščina, ki je vpeta v človekovo okolje bivanja in se tako njeno urejanje prepleta s področjema gradbenega in prostorskega urejanja. Tu je razvidna potreba po skladnosti prostorske in gradbene zakonodaje z režimom varstva kulturne dediščine. Leta 2017 sta bila sprejeta nov Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki segata tudi na področje urejanja Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). Do prepleta med ZVKD-1 in GZ prihaja, ko želi lastnik nepremične kulturne dediščine na njej opraviti določen poseg, za katerega mora pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na podlagi teh kulturnovarstveno soglasje. Postopek se razlikuje glede na to, ali je v konkretnem primeru za poseg določena izdaja gradbenega dovoljenja ali ne. O izdaji kulturnovarstvenega soglasja odloča Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki mora posamezno izdajo ali zavrnitev izdaje soglasja ustrezno utemeljiti. Tudi pri urejanju prostora prihaja do vprašanj o uporabi ustreznih določb zakonov, kjer gre za območja, ki so del režima varstva kulturne dediščine. Tu je potrebna natančna opredelitev razmerja med ZVKD-1 in ZUreP-2 ter njunih določb, saj mora biti pri aktih prostorskega urejanja dosledno in natančno preverjena skladnost s področjem varstva kulturne dediščine.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 2038; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,08 MB) |
108. Prepoved mučenja skozi vidik sodne prakse Evropskega sodišča za človekove praviceAnja Trobec, 2019 Opis: Evropska konvencija o človekovih pravicah je s pomočjo Evropskega sodišča za človekove pravice vpeljala enega izmed najbolj učinkovitih in uspešnih mehanizmov za varovanje človekovih pravic. Prepoved mučenja je opredeljena v tretjem členu EKČP in velja za osnovni gradnik demokratične družbe. Določba tretjega člena vključuje tri kategorije mučenja, ki se med sabo razlikujejo po stopnji intenzivnosti. Mučenje, ki se šteje za najhujšo obliko, opredelimo kot naklepno nečloveško ravnanje, ki posamezniku povzroči zelo resno in okrutno bolečino. V nečloveško ravnanje ali kaznovanje uvrščamo nastanek hudega telesnega in psihičnega trpljenja. Pri ponižujočem ravnanju gre za povzročitev slabega ravnanja z namenom, da se pri žrtvi doseže občutek strahu, tesnobe in manjvrednosti. Prepoved mučenja je absolutna temeljna pravica, kar pomeni, da ne sme biti omejena niti v primeru izrednega stanja, ko je ogrožena nacionalna varnost ali zaradi boja proti terorizmu ter organiziranemu kriminalu. Čeprav gre za eno najkrajših določil Konvencije, je Sodišče s svojo sodno prakso razširilo področje varstva tudi na ravnanja zasebnih subjektov. Do kršitve tretjega člena pride največkrat v postopku odvzema prostosti, aretacije, policijskega pridržanja ali med prestajanjem zaporne kazni. Država je dolžna zagotoviti, da je posameznik zaprt v razmerah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo. Da se zagotovi pravico do poštenega sojenja, je potrebno izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni protipravno na podlagi mučenja. Področje uporabe prepovedi mučenja je ESČP razširilo tudi na primere, ko želi država podpisnica EKČP izročiti posameznika tretji državi, kjer obstaja realno tveganje za mučenje in sorodno ravnanje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 2751; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,04 MB) |
109. Gradbeno dovoljenjeTjaša Stojanoski, 2019 Opis: Magistrsko delo je posvečeno vsakomur, ki se seznanja z ureditvijo gradbenega dovoljenja oziroma vsakomur, ki se bo spustil v postopek gradnje objekta. Gradbeno dovoljenje je institut, ki je že nekaj časa poznan v pravnih sistemih po svetu. Ker gre gradbeništvo z roko v roki z razvojem in poselitvijo, se je z leti zakonodaja spremenila. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja so tako postali strožji in obširnejši. Ne glede na zakonodajo pa potreba po gradnji objektov ostaja in se nenehno povečuje, zato se ureditev pogosto znajde pod drobnogledom. S spremembo gradbene zakonodaje se je pravna panoga usmerila k ureditvi razvitih držav, kjer so administrativne ovire in zaostanki ter dolgotrajnost postopkov zgolj preteklost. Prejšnja ureditev je bila obremenjujoča tako za investitorje kot za javne uslužbence, ki so bili soočeni z obsežno dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Legalizacija nelegalnih objektov je postala izvedljiva in dostopna za vsak žep. Prostorsko načrtovanje in projektna dokumentacija sta bistvena pogoja, brez katerih sama gradnja objektov ni izvedljiva. V magistrskem delu se posvetim hipotezam, ali gradbeno dovoljenje po uvedenih spremembah sledi javnemu interesu, ali je legalizacija nelegalnega objekta zahtevna in potrošna ter ali je celoten proces postopka pridobitve gradbenega dovoljenja nerazumljiv in zapleten. V magistrskem delu se bodo prepletale metode deskripcije, komparativna metoda in analitično-deduktivna metoda. Cilj magistrskega dela je predstaviti trenutno ureditev gradbene zakonodaje, preučiti, kako se je ureditev modernizirala, in predlagati možne izboljšave.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 1854; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
110. Pravice in položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji in EUNastja Zavec, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava pravice in položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji v primerjavi s pravicami in položajem gluhih v Avstriji, na Hrvaškem in na Švedskem. Gluhi in naglušni se vsakodnevno soočajo z različnimi izzivi, ki so povezani z okvaro sluha. Raziskave kažejo, da imajo gluhi in naglušni posamezniki velike ovire pri komunikaciji s slišečimi. Težave se še posebej kažejo v procesu izobraževanja in pri zaposlitvi. Prav tako raziskave kažejo, da so gluhi in naglušni tisti, ki imajo tako v Sloveniji kot tudi drugod najnižjo stopnjo zaposlenosti. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu naloge je s pomočjo teoretičnih ugotovitev različnih raziskovalcev naveden položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji na področju izobraževanja, zaposlitve in uporabe znakovnega jezika. Prav tako je opredeljen tudi zakon o osebni asistenci. Enako kot za Slovenijo so opredeljeni tudi položaji in pravice gluhih in naglušnih v Avstriji, na Hrvaškem in na Švedskem. Drugi, empirični del naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu empiričnega dela naloge so s pomočjo primerjave položaja gluhih in naglušnih oseb med Slovenijo in tremi evropskimi državami (Avstrija, Hrvaška in Švedska) raziskane razlike in podobnosti med njihovimi položaji. V drugem delu empiričnega dela pa je s pomočjo ankete analizirano zadovoljstvo gluhih in naglušnih s položajem, ki ga imajo v Sloveniji. Na koncu empiričnega dela so navedeni tudi določeni predlogi za izboljšanje položaja gluhih in naglušnih v Sloveniji. Rezultati raziskovanja so uporabni kot učna literatura za izboljšanje in poglobljeno poznavanje položaja gluhih in naglušnih.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 2772; Prenosov: 268
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
