81. |
82. Pravna ureditev obnovljivih virov v SlovenijiMarinela Stevanović, 2017 Opis: Pri pisanju magistrskega dela sem želela ugotoviti trenutno stanje obnovljivih virov v Sloveniji in v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) (kaj nas čaka v prihodnosti). Med prebiranjem domače in tuje literature sem spoznala, da so potrebne spremembe, saj nam v nasprotnem primeru grozi izumrtje. O zelenih virih je bilo napisane veliko strokovne literature, organizirana so bila številna srečanja, konference, sprejeti so bili akti, podpisani sporazumi. Obnovljivi viri in zelena tehnologija so zaželeni. Prepogosto se dogaja, da so pričakovanja visoka, zato projekti propadejo. Krivci so različni: politika, pomanjkanje denarja, interesa, strah pred spremembami, okoliško prebivalstvo... Tako kot drugi fosilni energetski projekti tudi obnovljivi viri potrebujejo svoj čas, denar, potrpljenje in poslovno priložnost. Če želimo imeti zeleno okolje, se moramo nečemu odreči ali spremeniti. Prizadevati si moramo za čisto naravo in da zanjo dobro skrbimo. Potrošniška družba sebe postavlja na prvo mesto, narava je zgolj sredstvo za izkoriščanje, posledice nas ne zanimajo. Človek brez narave ne more živeti, narava brez človeka z lahkoto. Človeški posegi v naravo morajo biti dobro premišljeni, saj je treba naravne ekosisteme ohraniti tudi za prihodnje generacije. Z naravo moramo imeti enakovreden odnos, obstajati mora okoljska morala, ki sejo je treba naučiti že od malih nog. Kapitalizem je zabrisal meje in povzročil veliko škode ter hudega. A ostati moramo pozitivni, saj so obnovljivi viri energije energenti prihodnosti. Vendar to lahko dosežemo le, če bomo pripravljeni spremeniti svoje razmišljanje, način dela in življenja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 2484; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
83. |
84. |
85. Vesoljsko pravo varstva okoljaSara Flis, 2018 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje, ali obstoječi pravni sistem za vesoljski sektor v zadostni meri naslavlja mnoštvo okoljskih težav, ki so se pojavile zaradi tehnološkega napredka in širitve vesoljskih akterjev. Degradacija vesoljskega okolja je že tako napredovala, da jo lahko označimo za veliko nevarnost za prihodnje dejavnosti v vesolju. Vesoljski odpadki, ki so z antropocentričnega zornega kota največja grožnja, niso edini okoljski problem v vesolju. Med druge najbolj opazne okoljske probleme povezane z vesoljskimi dejavnostmi prištevamo jedrsko onesnaženje, satelite na sončno energijo, vesoljske postaje s človeško posadko, eksobiološko kontaminacijo, rudarjenje na nebesnih telesih, planetno preoblikovanje, emisije toplogrednih plinov, planetarno obrambo in radiofrekvenčne motnje. Po premišljeni in natančni analizi de lege lata vesoljskega prava s poudarkom na corpus iuris spatialis internacionalis, je ugotovljeno, da obstoječ pravni sistem ne ponuja učinkovitega pravnega varstva pri okoljskih problemih. Vesoljsko pravo je potrebno dopolniti tako, da bo celovito reguliralo okoljevarstveni vidik vesoljskih dejavnosti. Predmet pravnega urejanja bo moral biti utemeljen na poprejšnjem etičnem preudarku in mednarodnemu pravu (varstva okolja).
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 2294; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,15 MB) |
86. |
87. Kritična analiza dela Sodnega sveta Republike SlovenijeNina Zupančič, 2018 Opis: Magistrsko delo predstavlja Sodni svet Republike Slovenije in je namenjeno tistim, ki bi si omenjeni organ in njegovo delo želeli podrobneje spoznati. Namen magistrskega dela je skozi kritično analizo dela predstaviti organ sui generis, katerega poglavitni nalogi sta varovanje sodnikov in sodstva ter spodbujanje njegove kakovosti, učinkovitosti in odgovornosti. Za potrebe nadaljnje analize dela omenjenega organa so v okviru predstavitve Sodnega sveta najprej predstavljeni njegova zgodovina, položaj, sestava in organizacija, pravni okviri in pristojnosti ter postopki, ki se odvijajo pred omenjenim organom. V nadaljevanju sledi predstavitev dveh za Sodni svet pomembnih mednarodnih organov, Evropske mreže sodnih svetov in Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Sledi analiza odločitev, ki jih je sprejel Sodni svet, zadnji dve poglavji pa se nanašata na pereče tematike v zvezi s Sodnim svetom, s katerimi se srečujejo pravni strokovnjaki. V okviru omenjenega poglavja so predmet kritične analize naslednji pravni instituti: pravno varstvo zoper odločitve Sodnega sveta, izvolitev in imenovanje sodnikov, opravljanje funkcije člana Sodnega sveta in zakonska ureditev Sodnega sveta. Pri raziskovanju sem se poslužila predvsem induktivno-deduktivne metode in komparativne metode. S pomočjo prve sem na osnovi izbranega števila primerov podala splošno oceno glede obravnavanega problema, s pomočjo druge pa sem podala primerjalnopravni vidik obravnavanega problema. Rezultati raziskav in njihova kritična analiza bralcu dajejo vpogled v uspešnost izvajanja zakonsko podeljenih pristojnosti obravnavanega organa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Sodni svet, sodniki, Kodeks sodniške etike, etika, izvolitev, imenovanja, pravno varstvo, sodni postopki
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2411; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,56 MB) |
88. Reševanje mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko HrvaškoTamara Kavčič, 2018 Opis: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta 25. junija 1991 postali neodvisni državi. Takrat se je pojavila tudi potreba po dokončni razmejitvi njunih ozemelj. Začelo se je skoraj tridesetletno reševanje odprtega vprašanja določitve meje med njima, ki pa še danes, leto dni po končni razglasitvi arbitražne razsodbe, ni popolnoma rešeno. Državi sta v vsem tem času prestali številna medsebojna pogajanja in dogovarjanja, ki pa do neke konkretne rešitve niso pripeljala. So pa različni dogovori in medsebojni sporazumi predstavljali napredek k razrešitvi odprtih mejnih vprašanj. Nazadnje sta se državi le uspeli dogovoriti, da iskanje rešitev spora glede meje na kopnem in morju, predata ad hoc arbitraži. Dne 4. novembra 2009 sta v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in kmalu za tem sprožili arbitražni postopek, ki pa so ga prekinile kršitve s strani slovenske agentke in enega od arbitrov. Arbitražno sodišče je natančno preučilo kršitve in njihove posledice ter ugotovilo, da le te niso omajale nepristranskosti in neodvisnosti arbitražnega postopka. Arbitražno sodišče je tako odločilo, da se postopek nadaljuje in dne 29. junija 2017 v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Kljub temu, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča za obe strani, je Hrvaška ni implementirala in je ne priznava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mejni spori, arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 3013; Prenosov: 255
Celotno besedilo (2,94 MB) |
89. Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravuTim Souček, 2018 Opis: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2914; Prenosov: 235
Celotno besedilo (477,40 KB) |
90. |
