31. |
32. Predstavitev razvoja spletne aplikacije za nadzor stroškov voznega parka : magistrska nalogaMiha Lukšič, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi predstavimo razvoj spletne aplikacije Carcoster, ki rešuje problem nadzora
stroškov voznega parka v manjših in srednje velikih podjetjih. Podrobno opišemo spletne
aplikacije, njihove podvrste ter arhitekturne vzorce, ki se uporabljajo v praksi. Nekaj besed
namenimo predstavitvi prednosti in slabosti konkurenčnih spletnih in mobilnih aplikacij. V
nadaljevanju naloge opišemo uporabniške zahteve, tehnično specifikacijo uporabniškega in
zalednega dela ter okvirni strošek razvoja prototipa spletne rešitve. V drugem delu se posvetimo
procesu izdelave in namestitve vseh gradnikov spletne aplikacije Carcoster. Na koncu
predstavimo še končni videz spletne aplikacije v produkcijskem okolju. Keywords: razvoj spletne aplikacije, nadzor stroškov vozil, aplikacija Carcoster, agilne metodologije razvoja, ogrodje Symfony, ogrodje Vue Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 3412; Downloads: 188
Full text (10,46 MB) |
33. Avtomatizirano testiranje mobilne aplikacije Globalid : diplomska nalogaŽan Žlajpah, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen postopek priprave avtomatiziranih testov za testiranje aplikacije GlobaliD. V prvem delu bomo spoznali, zakaj potrebujemo testiranje ter kakšni so različni načini testiranja. Glede na to, da bomo avtomatizirali testiranje mobilne aplikacije, bomo predstavili, kako izgleda testiranje na različnih platformah in predstavili, na kaj moramo biti pozorni, preden začnemo z avtomatizacijo. Ogledali si bomo, kako izgleda aplikacija GlobaliD in katere tehnologije nam bodo pripomogle pri pisanju avtomatiziranih testov.
Ker aplikacija deluje na različnih operacijskih sistemih, bomo spoznali, pri katerem sistemu lažje namestimo testno okolje ter kakšne so razlike pri pisanju testov. Spoznali bomo, kako je testno okolje sestavljeno in metode, ki so uporabljene skozi celoten projekt. Zadnji del diplomske naloge predstavlja praktičen primer izvajanja avtomatiziranih regresijskih testov za aplikacijo GlobaliD. Keywords: Appium, webdriverIO, GlobaliD, avtomatizacija, regresijsko testiranje, mobilne aplikacije, testiranje aplikacije, avtomatizirano testiranje, aplikacije Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 2402; Downloads: 141
Full text (3,13 MB) |
34. Modrosti iz inovacijskega podpornega okolja v javnih raziskovalnih organizacijah za upravljavce inovacijskega sistemaŠpela Stres, Robert Blatnik, Urška Fric, Karen Gladović, David Jekovec, Tomaž Justin, Mirica Karlovits, Ana Kompan, Tomaž Lutman, Urška Mrgole, Duško Odić, Levin Pal, Nina Tomić Starc, Marjeta Trobec, Jure Vindišar, Vojka Žunič, Marjeta Trobec, 2021, scientific monograph Keywords: znanost, prenos tehnologij, gospodarstvo, raziskovalne organizacije, odcepljena podjetja, inovacijski sistemi Published in ReVIS: 18.08.2021; Views: 2413; Downloads: 174
Full text (4,74 MB) This document has many files! More... |
35. Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij : doktorska disertacijaSimona Breščanski, 2020, doctoral dissertation Abstract: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka
sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih
biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje
gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in
postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo
številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo
oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih
virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski
intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena
kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev
z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha
slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1)
kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri
kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti
dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo.
Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize
vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso
samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov
za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni
notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov
teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so
pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje
vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten
team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in
timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem
okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je
poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče
izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Keywords: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1648; Downloads: 101
Full text (3,30 MB) |
36. Predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom internacionalizacije slovenskih podjetij : magistrska nalogaGašper Vilfan, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi sem preko kvalitativnih metod raziskovanja, in sicer izvedenih intervjujev,
anketnega vprašalnika in študije primera v Sloveniji, na Japonskem in na Finskem, izvedel
pregled nad strukturo podjetniških ekosistemov, s poudarkom na podpori internacionalizaciji
podjetij in podpornih instrumentih, v obliki poslovno tehnoloških mostov. Na začetku je
predstavljen podjetniški ekosistem, njegova struktura in način delovanja. Nadalje je poudarek
na gospodarskem razvoju in predstavitvi pojma internacionalizacije ter dejavnosti, ki se v
njenem okvirju izvajajo, s strani zadevnega ekosistema, pri podpori podjetjem na področju
izvoza njihovih izdelkov in storitev na tuje trge. Sledi opredelitev pojma internacionalizacije in
dejavnosti, ki so bile in bodo izvajane v prihodnje. Na podlagi navedenih in izvedenih metod
raziskovanja smo iskali ustrezne subjekte podpornega okolja, podporne instrumente, namene
in cilje, potrebne dejavnosti, ciljne skupine in primerne strukture upravljanja predlaganega
instrumenta podpore, v obliki poslovno tehnoloških mostov. V proučevanih državah so bili
pregledani tudi načini iskanja tržnih potencialov ter finančna in ekonomska učinkovitost
izvajanja internacionalizacije podjetij. Na koncu so predstavljeni rezultati in podane ugotovitve
ter predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z
namenom sofinanciranja aktivnosti pri prodoru na tuje trge in s tem internacionalizacije
slovenskih podjetij. Keywords: internacionalizacija podjetij, podporni instrumenti, poslovni tehnološki mostovi, mreženje, izvoz, gospodarski razvoj, magistrske naloge Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1500; Downloads: 93
Full text (3,93 MB) |
37. Odnos slovenske družbe do homoseksualnosti : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeNeža Juršič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih
prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli
teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno
raziskovanje.
Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti.
Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni
sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih
željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med
osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da
homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni
enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do
homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja,
za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in
povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta
tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji. Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1603; Downloads: 171
Full text (703,06 KB) |
38. Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij : doktorska disertacijaUrška Fric, 2019, doctoral dissertation Abstract: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za
družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja
težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov
omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu
predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih.
Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija,
je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu
bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih
dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij.
Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v
različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo
se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih
okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako
lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in,
v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter
ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni
akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen.
Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja
največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja,
socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv
organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost
obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva.
S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo
prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na
definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika.
Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na
strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni
dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Keywords: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 2301; Downloads: 153
Full text (3,91 MB) |
39. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji : doktorska disertacijaCvetko Križan, 2012, doctoral dissertation Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen
vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri
doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij –
članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in
namenom doseganja koristi.
Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih
ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo
znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na
specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se
pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala.
Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene
cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo
kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da
so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani.
V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost
specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena.
Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske
organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s
poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti
izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo
odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste
dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z
namenom povečanje uspešnosti.
Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale
vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke
neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije. Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1885; Downloads: 45
Full text (1,84 MB) |
40. SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politike : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeDejan Košuta, 2017, undergraduate thesis Abstract: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge
pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame
moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed
glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji,
njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega
ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje
in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega
zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost
uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi
strokovne in kvalitetne storitve.
Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje
javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne
politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam
sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je
stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike.
V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in
razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne
teţave s katerimi se zavod srečuje. Keywords: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 2174; Downloads: 99
Link to full text This document has many files! More... |