Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 116
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
32.
Predstavitev razvoja spletne aplikacije za nadzor stroškov voznega parka : magistrska naloga
Miha Lukšič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi predstavimo razvoj spletne aplikacije Carcoster, ki rešuje problem nadzora stroškov voznega parka v manjših in srednje velikih podjetjih. Podrobno opišemo spletne aplikacije, njihove podvrste ter arhitekturne vzorce, ki se uporabljajo v praksi. Nekaj besed namenimo predstavitvi prednosti in slabosti konkurenčnih spletnih in mobilnih aplikacij. V nadaljevanju naloge opišemo uporabniške zahteve, tehnično specifikacijo uporabniškega in zalednega dela ter okvirni strošek razvoja prototipa spletne rešitve. V drugem delu se posvetimo procesu izdelave in namestitve vseh gradnikov spletne aplikacije Carcoster. Na koncu predstavimo še končni videz spletne aplikacije v produkcijskem okolju.
Keywords: razvoj spletne aplikacije, nadzor stroškov vozil, aplikacija Carcoster, agilne metodologije razvoja, ogrodje Symfony, ogrodje Vue
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 3412; Downloads: 188
.pdf Full text (10,46 MB)

33.
Avtomatizirano testiranje mobilne aplikacije Globalid : diplomska naloga
Žan Žlajpah, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen postopek priprave avtomatiziranih testov za testiranje aplikacije GlobaliD. V prvem delu bomo spoznali, zakaj potrebujemo testiranje ter kakšni so različni načini testiranja. Glede na to, da bomo avtomatizirali testiranje mobilne aplikacije, bomo predstavili, kako izgleda testiranje na različnih platformah in predstavili, na kaj moramo biti pozorni, preden začnemo z avtomatizacijo. Ogledali si bomo, kako izgleda aplikacija GlobaliD in katere tehnologije nam bodo pripomogle pri pisanju avtomatiziranih testov. Ker aplikacija deluje na različnih operacijskih sistemih, bomo spoznali, pri katerem sistemu lažje namestimo testno okolje ter kakšne so razlike pri pisanju testov. Spoznali bomo, kako je testno okolje sestavljeno in metode, ki so uporabljene skozi celoten projekt. Zadnji del diplomske naloge predstavlja praktičen primer izvajanja avtomatiziranih regresijskih testov za aplikacijo GlobaliD.
Keywords: Appium, webdriverIO, GlobaliD, avtomatizacija, regresijsko testiranje, mobilne aplikacije, testiranje aplikacije, avtomatizirano testiranje, aplikacije
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 2402; Downloads: 141
.pdf Full text (3,13 MB)

34.
35.
Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij : doktorska disertacija
Simona Breščanski, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1) kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo. Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Keywords: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1648; Downloads: 101
.pdf Full text (3,30 MB)

36.
Predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom internacionalizacije slovenskih podjetij : magistrska naloga
Gašper Vilfan, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem preko kvalitativnih metod raziskovanja, in sicer izvedenih intervjujev, anketnega vprašalnika in študije primera v Sloveniji, na Japonskem in na Finskem, izvedel pregled nad strukturo podjetniških ekosistemov, s poudarkom na podpori internacionalizaciji podjetij in podpornih instrumentih, v obliki poslovno tehnoloških mostov. Na začetku je predstavljen podjetniški ekosistem, njegova struktura in način delovanja. Nadalje je poudarek na gospodarskem razvoju in predstavitvi pojma internacionalizacije ter dejavnosti, ki se v njenem okvirju izvajajo, s strani zadevnega ekosistema, pri podpori podjetjem na področju izvoza njihovih izdelkov in storitev na tuje trge. Sledi opredelitev pojma internacionalizacije in dejavnosti, ki so bile in bodo izvajane v prihodnje. Na podlagi navedenih in izvedenih metod raziskovanja smo iskali ustrezne subjekte podpornega okolja, podporne instrumente, namene in cilje, potrebne dejavnosti, ciljne skupine in primerne strukture upravljanja predlaganega instrumenta podpore, v obliki poslovno tehnoloških mostov. V proučevanih državah so bili pregledani tudi načini iskanja tržnih potencialov ter finančna in ekonomska učinkovitost izvajanja internacionalizacije podjetij. Na koncu so predstavljeni rezultati in podane ugotovitve ter predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom sofinanciranja aktivnosti pri prodoru na tuje trge in s tem internacionalizacije slovenskih podjetij.
Keywords: internacionalizacija podjetij, podporni instrumenti, poslovni tehnološki mostovi, mreženje, izvoz, gospodarski razvoj, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1500; Downloads: 93
.pdf Full text (3,93 MB)

37.
Odnos slovenske družbe do homoseksualnosti : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Neža Juršič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti. Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja, za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1603; Downloads: 171
.pdf Full text (703,06 KB)

38.
Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij : doktorska disertacija
Urška Fric, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih. Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija, je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij. Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in, v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen. Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja, socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva. S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika. Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Keywords: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 2301; Downloads: 153
.pdf Full text (3,91 MB)

39.
Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji : doktorska disertacija
Cvetko Križan, 2012, doctoral dissertation

Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1885; Downloads: 45
.pdf Full text (1,84 MB)

40.
SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politike : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje
Dejan Košuta, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji, njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi strokovne in kvalitetne storitve. Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike. V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne teţave s katerimi se zavod srečuje.
Keywords: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 2174; Downloads: 99
URL Link to full text
This document has many files! More...

Search done in 0.24 sec.
Back to top