Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 50 / 94
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Pomen socialnega kapitala v podjetništvu
Maja Bašelj, 2016

Abstract: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek. Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi načine, kako ga okrepiti.
Found in: osebi
Keywords: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 248; Downloads: 16
.pdf Fulltext (2,12 MB)

42.
Poslovno sodelovanje kot priložnost za razvoj kakovosti štirih hotelov na območju Triglavskega narodnega parka
Maruša Strniša, 2011

Abstract: Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem vodenju politike kakovosti.
Found in: osebi
Keywords: kakovost storitev, hotelirstvo, turizem, zadovoljstvo gostov, razvoj človeških virov
Published: 27.07.2021; Views: 272; Downloads: 15
.pdf Fulltext (992,78 KB)

43.
Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih
Nevenka Terselič, 2011

Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev. Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja. Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga. Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Found in: osebi
Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Published: 27.07.2021; Views: 266; Downloads: 22
.pdf Fulltext (1,17 MB)

44.
Socialni kapital in romi
Vlasta Starc, 2011

Abstract: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže, povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital? Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital. Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter vključevanja Romov v družbeno življenje. Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Found in: osebi
Keywords: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Published: 27.07.2021; Views: 396; Downloads: 25
.pdf Fulltext (1,43 MB)

45.
Vpliv kariere na zasebno življenje
Zdenka Pešut, 2012

Abstract: Izbira med kariero ali zasebnim življenjem dandanes ni več aktualna. Vsak, ki se odloči za uspešno kariero, se mora soočiti predvsem z usklajevanjem obeh sfer življenja in se truditi za čim uspešnejše izvajanje le-tega. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kariere na zasebno življenje vodstvenih in vodilnih delavcev – menedžerjev in menedžerk, zaposlenih v zasebnem sektorju, in njihovo usklajevanje obeh področij. S kvalitativno raziskavo smo na podlagi delno strukturiranih intervjujev z izbranimi sogovorniki obeh spolov, pridobili odgovore na vprašanja, zastavljena v prvem delu naloge. Predvsem nas je zanimalo njihovo delo, vpliv kariere na zasebno in družinsko življenje, stres na delovnem mestu, s katerim se soočajo vsakodnevno in kako izkoristijo svoj individualni prosti čas. Pridobili smo odgovore o usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja, o težavah in ovirah, ki se pri tem pojavljajo ter o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju pripomogle k uspešnejšemu usklajevanju obeh področij, s katerim trenutno niso povsem zadovoljni.
Found in: osebi
Keywords: družinsko življenje, individualni prosti čas, kariera, menedžer, stres, usklajevanje, zasebno življenje
Published: 27.07.2021; Views: 325; Downloads: 26
.pdf Fulltext (1,42 MB)

46.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih
Zorica Zaklan, 2010

Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: osebi
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published: 27.07.2021; Views: 300; Downloads: 27
.pdf Fulltext (877,55 KB)

47.
SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politike
Dejan Košuta, 2017

Abstract: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji, njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi strokovne in kvalitetne storitve. Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike. V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne teţave s katerimi se zavod srečuje.
Found in: osebi
Keywords: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje
Published: 28.07.2021; Views: 310; Downloads: 4
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

48.
Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji
Cvetko Križan, 2012

Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Found in: osebi
Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Published: 28.07.2021; Views: 302; Downloads: 11
.pdf Fulltext (1,84 MB)

49.
Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij
Urška Fric, 2019

Abstract: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih. Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija, je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij. Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in, v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen. Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja, socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva. S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika. Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Found in: osebi
Keywords: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 306; Downloads: 15
.pdf Fulltext (3,91 MB)

50.
Odnos slovenske družbe do homoseksualnosti
Neža Juršič, 2015

Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti. Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja, za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Found in: osebi
Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 265; Downloads: 32
.pdf Fulltext (703,06 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top