Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 50 / 116
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih : magistrska naloga
Zorica Zaklan, 2010, master's thesis

Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1939; Downloads: 87
.pdf Full text (877,55 KB)

42.
Vpliv kariere na zasebno življenje : usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja menedžerjev in razlike med spoloma
Zdenka Pešut, 2012, master's thesis

Abstract: Izbira med kariero ali zasebnim življenjem dandanes ni več aktualna. Vsak, ki se odloči za uspešno kariero, se mora soočiti predvsem z usklajevanjem obeh sfer življenja in se truditi za čim uspešnejše izvajanje le-tega. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kariere na zasebno življenje vodstvenih in vodilnih delavcev – menedžerjev in menedžerk, zaposlenih v zasebnem sektorju, in njihovo usklajevanje obeh področij. S kvalitativno raziskavo smo na podlagi delno strukturiranih intervjujev z izbranimi sogovorniki obeh spolov, pridobili odgovore na vprašanja, zastavljena v prvem delu naloge. Predvsem nas je zanimalo njihovo delo, vpliv kariere na zasebno in družinsko življenje, stres na delovnem mestu, s katerim se soočajo vsakodnevno in kako izkoristijo svoj individualni prosti čas. Pridobili smo odgovore o usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja, o težavah in ovirah, ki se pri tem pojavljajo ter o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju pripomogle k uspešnejšemu usklajevanju obeh področij, s katerim trenutno niso povsem zadovoljni.
Keywords: družinsko življenje, individualni prosti čas, kariera, menedžer, stres, usklajevanje, zasebno življenje
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 2219; Downloads: 103
.pdf Full text (1,42 MB)

43.
Mednarodno policijsko sodelovanje pri odkrivanju organiziranega kriminala : magistrsko delo
Borut Franc, 2020, master's thesis

Abstract: Nacionalni varnostni sistem Republike Slovenije je harmoniziran s pravnim redom Evropske unije in proaktivno naravnan tako, da se zagotovi vsem ljudem v približno enakem obsegu varnost. Države članice EU so s sprejetjem političnih, zakonodajnih in organizacijskih ukrepov ustvarile okolje, v katerem so tako nacionalne kot mednarodne institucije zgradile sistemski in izvedbeni koncept zaščite pred grožnjo, ki jo varnosti s svojo dejavnostjo predstavlja organiziran kriminal. Mednarodno in medinstitucionalno skupno delo pri odkrivanju organiziranega kriminala, kot dinamičnega in zapletenega varnostnega pojava, se tako odraža pri skupnem planiranju in izvajanju ukrepov v agencijah, institucijah ter državah članicah Evropske skupnosti kot zunaj nje. Ključno vlogo pri omenjenih projektih ima s pripravo ocene ogroženosti zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, zagotavljana upravne in logistične podpore projektom, kakor tudi s spremljanjem napredka pri teh projektih Evropski policijski urad oz. EUROPOL. Nacionalni varnostni organi so pri svojem delu vezani na spoštovanje nacionalne zakonodaje in pravnega reda posameznih držav. Pri izvajanju pooblastil so zlasti pri preiskovanju in odkrivanju organizirane kriminalitete na mednarodni ravni pogosto omejeni s pristojnostjo in območjem delovanja. Različne pravne ureditve v različnih državah, ki pri preiskavah povezanih z organiziranim kriminalom sodelujejo ter različnimi nacionalni interesi in nenazadnje različno organizacijsko strukturo organov pregona otežujejo medsebojno policijsko sodelovanje. Sodelovanje vladnih služb s službami privatnega sektorja, pogostejša izmenjava informacij in izkušenj med operativno, akademsko in drugo zainteresirano javnostjo ter aktivnejše vključevanje zasebnega sektorja, postajajo nuja za obvladovanje organiziranega kriminala
Keywords: policija, varnost, mednarodno sodelovanje, organiziran kriminal
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 2674; Downloads: 218
.pdf Full text (1,19 MB)

44.
Socialni kapital in romi : magistrsko delo
Vlasta Starc, 2011, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže, povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital? Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital. Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter vključevanja Romov v družbeno življenje. Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Keywords: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 2616; Downloads: 86
.pdf Full text (1,43 MB)

45.
Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih : magistrsko delo
Nevenka Terselič, 2011, master's thesis

Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev. Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja. Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga. Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1956; Downloads: 72
.pdf Full text (1,17 MB)

46.
Poslovno sodelovanje kot priložnost za razvoj kakovosti štirih hotelov na območju Triglavskega narodnega parka : magistrsko delo
Maruša Strniša, 2011, master's thesis

Abstract: Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem vodenju politike kakovosti.
Keywords: kakovost storitev, hotelirstvo, turizem, zadovoljstvo gostov, razvoj človeških virov
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 2026; Downloads: 69
.pdf Full text (992,78 KB)

47.
Pomen socialnega kapitala v podjetništvu : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Maja Bašelj, 2016, master's thesis

Abstract: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek. Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi načine, kako ga okrepiti.
Keywords: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1463; Downloads: 76
.pdf Full text (2,12 MB)

48.
Vpliv zaposlenih v podjetjih na poplačilo dolga njihovih dolžnikov : področje Dolenjske in Bele Krajine
Lilijana Ogrin, 2013, master's thesis

Abstract: V Sloveniji in tudi drugod po Evropi vlada velika plačilna nedisciplina, ki povzroča gospodarskim subjektom precej nevšečnosti. V današnji praksi je neplačilo ali plačilo obveznosti z zamudo vse pogostejši pojav. Če podjetje zaide v težave, ne ogroža samo sebe ampak tudi plačilno sposobnost svojih poslovnih partnerjev. Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv zaposlenih, ki se ukvarjajo z izterjavo v majhnih in srednje velikih podjetjih Dolenjske in Bele krajine, na poplačilo dolga njihovih dolžnikov. Z izbranimi sogovorniki smo s kvalitativno raziskavo na podlagi delno strukturiranih intervjujev pridobili odgovore na zastavljena vprašanja v uvodnem delu naloge. Zanimalo nas je kako in na kakšen način postopajo zaposleni v izterjavi, da pridejo čim hitreje do poplačila dolga njihovih poslovnih partnerjev. Z raziskavo ugotavljamo, da je način dela zaposlenih ključni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost in uspešnost izterjave. Zaposleni v podjetjih, ki so bila vključena v raziskavo, imajo vsestransko znanje, odlične komunikacijske sposobnosti ter profesionalen odnos do poslovnih partnerjev. Spoštovanje pravil, previdnost in doslednost, odprtost za inovativnost, so pomembne kvalitete omenjenih zaposlenih, ki pripomorejo k uspešnejši in učinkovitejši izterjavi dolga njihovih dolžnikov, saj na tak način delujejo v smeri odgovornosti do podjetja in do svojih poslovnih partnerjev.
Keywords: plačilna nedisciplina, dolgovi, dolžniki, zamujanje s plačili, izterjava, preverjanje, ukrepanje, znanje, usposobljenost
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1780; Downloads: 57
.pdf Full text (1,52 MB)

49.
Odnos Slovencev do spletnega nakupovanja : magistrska naloga
Barbara Leben, 2012, master's thesis

Abstract: Ta magistrska naloga se posveča odnosu Slovencev do spletnega nakupovanja. Tema me je pritegnila, saj je v Sloveniji področje spletnega nakupovanja v zadnjih letih naraščalo, kar kaže na veliko potenciala, ki ga tovrsten nakup ima. To sem tudi podrobneje raziskala. V teoretičnem delu je predstavljen pojem elektronskega poslovanja, razvoj in področja elektronskega poslovanja, pojem spletnega nakupovanja, razvoj spletnega nakupovanja, generacije potrošnikov, vrste artiklov, sestavni deli spletne trgovine, zaupanje potrošnikov, prednosti in slabosti spletnega nakupovanja ter pravice in navodila za spletno nakupovanje. V svoji raziskavi sem izvedla osem polstrukturiranih intervjujev med slovenskimi spletnimi kupci. Vsak izmed njih je dobil deset enakih vprašanj, ki so se nanašala na razloge za spletni nakup, najpogostejši razlog za spletni nakup, pogostost nakupa, internetno varnost, zaupanje v spletno nakupovanje, kraj nakupa, izdelke ter način plačila. Na koncu sledi empirični del. V tem delu so predstvaljeni razultati analize, kjer lahko vidimo, da slovenski kupci raje nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah. Število nakupov je zelo različno. Nekateri nakupujejo občasno, spet drugi bolj pogosto. Slovenski kupci prav tako dobro sami skrbijo za varnost spletnega nakupovanja.
Keywords: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, internet, svetovni splet, nakupovanje, izdelek, stranka
Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 4403; Downloads: 110
.pdf Full text (1,18 MB)

50.
Vpliv medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha : magistrska naloga
Anton Ogulin, 2013, master's thesis

Abstract: Raziskava se ukvarja z vplivom medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha v občini Metlika. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, v katerem smo obravnavali medkulturno komunikacijo, ki je pomembna pri zmanjševanju medkulturnih razlik. Predstavili smo zgodovino Romov v družbi, opisali romsko in slovensko kulturo, stereotipe in predsodke glede Romov, romsko prostorsko problematiko v Evropi in Sloveniji, opredelili smo romsko naselje, opisali območja naselitve Romov in predstavili integracijo Romov v Sloveniji. V zaključnem delu teoretičnega dela naloge smo predstavili romsko naselje Boriha. Temu sledi empirična analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih medkulturnih razlikah in reševanju prostorske problematike romskega naselja Boriha. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na reševanje prostorske romske problematike v naselju Boriha, so medkulturne razlike med etnično skupino Romov in Neromov, medkulturna komunikacija ter pojav stereotipov in predsodkov. Medkulturne razlike imajo na reševanje romske prostorske problematike v naselju Boriha velik vpliv. Medkulturna komunikacija se je pokazala kot bistven dejavnik pri reševanju prostorske problematike naselja Boriha. Stereotipi in predsodki, ki smo jih v raziskavi zasledili, so pomanjkanje prilagodljivosti, neupoštevanje predpisov, pomanjkanje higiene, nagnjenost h kriminalnim dejanjem, nepoštenost, nedelavnost in nespoštovanje tuje lastnine. Romi imajo interes za ureditev prostorske problematike, vendar ga ne kažejo dovolj jasno. Pri reševanju prostorsko bivanjske problematike romskega naselja Boriha je potrebno sodelovanje romske in neromske skupnosti, občine, države in drugih.
Keywords: romi, romsko naselje Boriha, prostorska romska problematika, interes, medkulturne razlike, medkulturna komunikacija, stereotipi
Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 2125; Downloads: 63
.pdf Full text (1,82 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top