Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem vodenju politike kakovosti.
Found in: osebi
Keywords: kakovost storitev, hotelirstvo, turizem, zadovoljstvo gostov, razvoj človeških virov
Published: 27.07.2021; Views: 272; Downloads: 15
Fulltext (992,78 KB)

Abstract: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže, povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital? Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital. Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter vključevanja Romov v družbeno življenje. Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Found in: osebi
Keywords: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Published: 27.07.2021; Views: 396; Downloads: 25
Fulltext (1,43 MB)

Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: osebi
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published: 27.07.2021; Views: 300; Downloads: 27
Fulltext (877,55 KB)

Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Found in: osebi
Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Published: 28.07.2021; Views: 302; Downloads: 11
Fulltext (1,84 MB)

Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti. Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja, za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Found in: osebi
Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 265; Downloads: 32
Fulltext (703,06 KB)