1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Ustavnopravni vidiki uporabe videokonferenčnega sistema v sodnih postopkihMelita Ulčar, 2016 Opis: V okviru navodil Sveta Evrope je bil v Sloveniji leta 2011 uveden videokonferenčni sistem v pravosodju, ki predstavlja pomembno pridobitev za delovanje slovenskih sodišč. Ministrstvo za pravosodje je postavilo videokonferenčno opremo v enajstih razpravnih dvoranah okrožnih sodišč in enajstih centrih za socialno delo. Uporaba videokonferenčnega sistema ima pomembno vlogo zlasti pri zaslišanju otrok, žrtev spolnega ali drugega nasilja, skritih ter anonimnih prič ter oseb, ki zaradi različnih objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo priti na sodišče. Videokonferenco je mogoče izvesti v vseh fazah sodnega postopka, tako v kazenskih kot v civilnih zadevah.Izvajanje dokazov med državami članicami EU je urejeno z enotnimi evropskimi standardi, ki poenostavljajo in pospešujejo postopek izvedbe dokazov v drugi državi članici in s tem omogočajo uresničevanje pravice posameznika do učinkovitega sodnega varstva ter dostopa do sodišča. Osrednji in najpomembnejši del vseh sodnih postopkov je izvajanje dokazov. Sodišče sicer samo presodi, katere dokaze bo izvedlo, vendar pa mora strankam zagotoviti enakopravno obravnavo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Načelo enakega varstva pravic strank pomeni dolžnost sodišča, da varuje procesne pravice strank in drugih udeležencev ter jih opozarja nanje. Zahteva za "enakost orožij", to je za takšno ureditev in vodenje pravdnega postopka, ki zagotavlja enakopraven položaj strank, je najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem, kot jo opredeljuje 22. člen Ustave RS.V kazenskem postopku so procesna jamstva ustavna kategorija in kot taka ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Po 29. členu Ustave RS mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe ter za njeno učinkovito izvajanje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2276; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. |
8. Pravni, politični in medijski odzivi na odločitve Ustavnega sodišča v zadevi "Patria"Melita Matešič, 2019 Opis: Nakup finskih vojaških oklepnikov 8 x 8 (patrij) preko javnega razpisa za potrebe slovenske vojske, velja za eno največjih gospodarsko-politično-pravnih afer v zgodovini samostojne Slovenije. Sprva gospodarska in politična afera je prerasla v mednarodno afero o sumih podkupovanj v več državah. Eden od obdolženih za kazniva dejanja dajanja obljub in sprejema nagrad za nezakonito posredovanje je bil tudi Janez Janša, nekdanji predsednik vlade in vodja politične opozicije v državi, zato ima zadeva ves čas močno politično konotacijo in se javno problematizira. Ideološka in politična razdvojenost Slovencev ima svoje korenine v pretekli in polpretekli zgodovini. V postopku odločanja o ustavnih pritožbah pritožnikov Janše, Črnkoviča in Krkoviča zoper obsodilne sodbe nižjih sodišč, Ustavno sodišče kot najvišja in zadnja sodna instanca v državi ugotovi kršitve Ustave in odloči, da se vse sodbe nižjih sodišč razveljavijo in da se zadeva dodeli drugemu sodniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje. Odločitve Ustavno sodišče sprejme soglasno. V magistrski nalogi se ob predstavitvah odločitev Ustavnega sodišča in stališč ustavnih sodnikov v zadevi Patria osredotočimo na pravne, politične in medijske odzive na te odločitve. Preučujemo njihovo prepričljivost, strokovno težo in morebitno podvrženost vplivom ideološke ali politične pripadnosti. Ob tem se sprašujemo glede dopustnost kritike delovanja sodišč in podajanja kritike sodnih odločitev. Izpostavimo medijsko in politično instrumentalizacijo preteklosti in poskuse njene implementacije na dogodke in življenje v sedanjosti. S prikazom mednarodnih korupcijskih afer ugotavljamo, da gre pri (politični) korupciji za globalni sistemski pojav.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Patria, medijski odzivi, pravni odzivi, politični odzivi
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 2033; Prenosov: 0 |
9. |
10. |
