91. Centri za socialno deloAnja Čujec, 2016 Abstract: Diplomska naloga obravnava delovanje centrov za socialno delo. Navaja njihova dela, dejavnosti, organizacijo ter temeljna načela. Natančno obravnava pojme, ki se najpogosteje uporabljajo v centrih za socialno delo - socialni primer, socialni delavec, socialna težava, socialna politika, socialna varnost, socialno skrbstvo, socialno varstvo, socialno zavarovanje in seveda tudi socialni problem. Navedena je tudi zgodovina razvoja socialnega dela. Navedene in opisane so tudi ustanove, ki so potrebne za dobro delovanje sociale. Poleg centrov za socialno delo so tukaj še drugi socialnovarstveni domovi. Opisani so materinski domovi, svetovalnice, stanovanjske skupine, centri za neodvisno življenje invalidov. Obravnava Center za socialno delo (CSD) Tolmin ter njegove dejavnosti in obseg strokovnih delavcev. Navedene so najpomembnejše dejavnosti, ki jih CSD Tolmin opravlja. Te so denarna socialna pomoč, otroški dodatek, prva socialna pomoč, pomoč ob rojstvu otroka in štipendiranje. V diplomskem delu je predstavljena tudi statistika za otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka.
Found in: osebi
Keywords: socialno delo, center za socialno delo, socialni delavci, materinski domovi, svetovalno delo, stanovanjske skupine, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 5397; Downloads: 460
 Fulltext (1,10 MB) |
92. |
93. Varstvo okolja v ustavnih ureditvahNika Vogrinčič, 2017 Abstract: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Found in: osebi
Keywords: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3049; Downloads: 225
Fulltext (807,00 KB) |
94. |
95. |
96. |
97. |
98. Vloga zasebnega zavoda "Muzej norosti, trate" pri integraciji obmejne skupnostiDarja Farasin, 2017 Abstract: Magistrsko delo vsebuje celovit pregled kulturne in naravne dediščine v obmejni vasi Trate ter analizo o njenem povezovalnem pomenu za prebivalce čezmejne skupnosti. Predstavljen je del te skupnosti, ki se je združila v zasebnem zavodu in ugotovljena so povezovalna področja. V praksi se velikokrat napačno razume vloga zasebnega zavoda, ki jo kot nevladna organizacija predstavlja v skupnosti. Za družbo, njen razvoj, predvsem pa za delovanje in krepitev demokracije, so nevladne organizacije zelo pomembne. Da bi bolje razumeli vlogo, ki jo ima zasebni zavod Muzej norosti, Trate, pri razvoju kraja, smo raziskali delovanje nevladnih organizacij skozi zgodovino Slovenije in predstavili statusne pravne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji. Primerjalno so prikazane pravne ureditve ustanovitve, registracije in upravljanja nevladnih organizacij v Avstriji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Hrvaškem, Slovaškem in v Združenem kraljestvu. Ugotovili smo, da je zasebnemu zavodu omogočeno ustanavljanje socialnih podjetij, saj le-ta predstavljajo primerno družbeno odgovorno obliko podjetništva v obravnavanem okolju, kar potrjujejo tudi predstavljeni primeri dobrih praks. Za razumevanje deinstitucionalizacije kot pomembne vsebine zasebnega zavoda so predstavljene usmeritve Evropske komisije in proces deinstitucionalizacije v Sloveniji. Poglavitni rezultat dela je celovit pregled dediščine kraja in usmeritve k njeni revitalizaciji s poudarkom na zasebnem zavodu ter njegovem delovanju v čezmejni skupnosti.
Found in: osebi
Keywords: kulturna dediščina, naravna dediščina, zasebni zavodi, nevladne organizacije, obmejne skupnosti, integracija, deinstitucionalizacija, Trate, grad Cmurek
Published: 01.08.2018; Views: 2817; Downloads: 197
Fulltext (3,47 MB) |
99. |
100. |
