171. Temelji hindujskega pravaMaja Bohnec, 2019 Abstract: To diplomsko delo je pregled zgodovinskega razvoja hindujskega prava v povezavi s sistemom družbene ureditve, pregled vrednostnega sistema in pogledov na svet ter ugotavljanje vpliva teh faktorjev na ureditev, spreminjanje in razvoj hindujskega prava. Namen tega dela je seznaniti bralce z zgodovinskimi temelji indijske civilizacije in njenega vpliva na ureditev pravnega sistema. To smo dosegli s pomočjo zgodovinske razlage v povezavi s sistemom družbene ureditve, pregledom vrednostnega sistema in pogledov na svet ter z ugotavljanjem vpliva teh faktorjev na ureditev, spreminjanje in razvoj indijskega prava. V prvem poglavju je razložen sam nastanek hinduizma, zgodovinski pregled in razlaga osnov za njegov nastanek ter razvoj, pa tudi za nastanek prava in družbe. V drugem poglavju se naloga osredotoča na vire, ki so pripomogli k razvoju prava, in na njihov pomen. Viri so razdeljeni v štiri skupine, ki skupaj tvorijo pomembno celoto za poznavanje hindujskega prava, njegovega razvoja in postopkov oziroma običajev. V tretjem poglavju bomo pobližje spoznali družbeno ureditev, ki je temeljila na podlagi primarnih nalog pripadnikov družbe oziroma na delu, ki ga v svoji skupnosti opravljajo člani, pa tudi vpliv družbene ureditve na oblikovanje pravnega sistema oziroma vpliv običajev, skozi katere se je pravo starodavne Indije razvijalo.V četrtem poglavju se naloga osredotoča na sam pravni sistem v času starodavne Indije, na njegov razvoj, institucije in pravne postopke.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 1844; Downloads: 183
 Fulltext (636,13 KB) |
172. Varstvo človekovih pravic v Latinski AmerikiAna Rezar Dečman, 2019 Abstract: Zaradi razvoja družbe in velikih kršitev človekovih pravic se je v zgodovini povečala kompleksnost in hkrati standard varstva človekovih pravic, razvilo se je več sistemov na različnih ravneh, nacionalni, regionalni, globalni in več modelov ustavne ureditve. Za razumevanje varstva človekovih pravic Latinske Amerike je torej treba poznati nacionalne sisteme posameznih držav ter Medameriški sistem varstva, ki se je razvil na regionalni ravni. Namen diplomskega dela je spoznati sisteme ustavne ureditve v Latinski Ameriki ter Medameriški sistem varstva človekovih pravic. Kot cilj so bile zastavljene tri hipoteze in vse tri z uporabo analitične in primerjalne metode tudi potrjene. Države Latinske Amerike imajo različne nacionalne oziroma ustavne ureditve. Človekove pravice, vsebovane v ustavi, imenujemo tudi ustavne ali temeljne pravice, varuje jih ustava in v primeru kršitev predvideva ustavno varstvene zahtevke, ki so v določenih ustavnih sistemih samo na višjih instancah zaupani v ustavnosodno presojo organu odgovornemu za ustavnosodno presojo. V Latinski Ameriki se tako pojavlja difuzni, koncentrirani ter mešani model ustavnosodne presoje. Največkrat pa se kot oblika ustavnega varstva pojavi postopek oziroma zahtevek amparo poleg zahtevkov habeas corpus in habeas data. Temeljna organizacija Medameriškega sistema je OAD, ki na območju držav podpisnic njenih aktov s pomočjo Medameriške komisije in Medameriškega sodišča varuje človekove pravice, zapisane v aktih. V primerjavi regionalnih sistemov med Latinsko Ameriko in Evropsko unijo ima slednja višji standard varstva človekovih pravic, saj so na tem območju razviti kar trije sistemi, katerih naloga je varstvo človekovih pravic, hkrati pa je akte Sveta Evrope ratificiralo več držav v primeru Medameriškega sistema.
Found in: osebi
Published: 19.09.2019; Views: 2337; Downloads: 169
Fulltext (1,80 MB) |
173. Vloga zastopnikov pacientovih pravicAndreja Friškovec, 2019 Abstract: Institut zastopnika pacientovih pravic je bil uveden z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP), ki je začel veljati 26. 8. 2008. Gre za zakon, katerega besedilo je ministrstvo pripravljajo več let in je omogočil enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno preskrbo pacientov. ZPacP zadeva tako paciente kot tudi izvajalce zdravstvenih storitev, zdravnike ter druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Leta 2017 je bila uvedena novela ZPacP-A, ki je uvedla pomembne spremembe tudi na področju zastopnika pacientovih pravic. Na njegovo oblikovanje je posredno vplival tudi varuh bolnikovih pravic. Tako je vlada do konca leta 2009 imenovala prvih dvanajst zastopnikov, ki se na podlagi zakonskega pooblastila lahko vključujejo v posamezne postopke in zastopajo posamezne paciente pri uveljavljanju domnevnih kršitev njihovih pravic iz 5. člena ZPacP na temelju pooblastitve s strani pacienta. Zavodi za zdravstveno varstvo jim zagotavljajo ekspertno in upravno-tehnično pomoč. Zastopnika določi predstavniški organ pokrajine na podlagi javnega poziva. Njegova mandatna doba je pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Zastopnik je pristojen, da pacientu daje temeljne informacije, strokovno pomoč in natančne usmeritve tudi pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Poleg zastopnika pacientovih pravic na področju varovanja pacientovih pravic delujejo tudi varuh za človekove pravice, varuh bolnikovih pravic, zastopnik osebe na področju duševnega zdravja, mediator in v nekaterih državah članicah Evropske unije tudi ombudsman.
Found in: osebi
Published: 29.10.2019; Views: 2209; Downloads: 248
Fulltext (1,16 MB) |
174. |
175. Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev ter njeno uresničevanje v praksiKarin Baruca, 2019 Abstract: V magistrski nalogi so predstavljene temeljne človekove pravice in svoboščine ter njihovo uresničevanje na afriškem kontinentu. Ključna varovalka temeljnih človekovih pravic na afriškem področju je nedvomno Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki s svojimi določbami varuje človekove pravice vsakega posameznika. Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev je mednarodni dokument, namenjen spodbujanju in varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin na afriški celini. Z vzpostavitvijo regionalnega sistema človekovih pravic za Afriko je sledila evropskemu in medameriškemu sistemu. V okviru Listine sta bila sprejeta tudi Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev za pravice žensk v Afriki in Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o ustanovitvi Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev. Z ustanovitvijo Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev se je pričela razvijati sodna praksa, ki pripomore k reševanju ključnih problemov na nacionalnem nivoju afriških držav. Dolgoletne kršitve temeljnih pravic so pripeljale do množičnega nezadovoljstva, zato nastaja čedalje večja potreba po vzpostavitvi močnejšega sistema človekovih pravic za odpravo nepravilnosti in nezakonitosti v posameznih državah. V magistrskem delu želim raziskati, ali se določbe Afriške listine upoštevajo v praksi in v kolikšni meri sodna praksa Afriškega sodišča pripomore k zmanjšanju kršitev temeljnih človekovih pravic.
Found in: osebi
Published: 30.10.2019; Views: 2410; Downloads: 244
Fulltext (1,99 MB) |
176. Omejevanje svobode gibanja v EU in razlogi zanjKlemen Žugelj, 2019 Abstract: Svoboda gibanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Države članice Evropske unije lahko svobodo gibanja posameznikom omejijo pod zakonsko določenimi pogoji zaradi varovanja javnega reda, javnega zdravja, javne varnosti ter nujnih razlogov v splošnem interesu, pri čemer morajo biti vsi ukrepi izvedeni v skladu z načeli pravne države. Državljanstvo Evropske unije zagotavlja državljanom in njihovim družinskim članom v primerjavi z nedržavljani pomembne prednosti na področju svobode gibanja, bivanja in dela na območju notranjega trga Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga, kapitala, dela in storitev, poleg tega pa prinaša tudi določene politične in socialne pravice. Zaradi vse večje globalizacije in pretoka informacij se ljudje množično selijo zaradi možnosti po boljšem življenju, nevarnosti za življenje ali z željo po združitvi družine. S povečanimi tokovi migracij so soočene tudi države Evropske unije, ki se z ekonomskimi migranti iz tretjih držav ukvarjajo v okviru svojih nacionalnih zakonov in postopkov priseljevanja (na tem področju ohranjajo suverenost), s prosilci za mednarodno zaščito pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določa tako mednarodno pravo kot tudi pravo Evropske unije in z njim harmonizirana nacionalna zakonodaja. Skupna azilna politika prinaša veliko izzivov in države članice imajo različne poglede glede njenega izvajanja, vse bolj v ospredje pa se postavlja vprašanje varnosti in problem nezakonitih migracij. Analiza aktualnih ekonomskih in humanitarnih migracijskih tokov ter primerjava različnih idej upravljanja z njimi prinašajo kritično ovrednotenje trenutnega stanja omejevanja gibanja in možnega upravljanja z migracijami v Evropski uniji.
Found in: osebi
Keywords: svoboda gibanja, delovne migracije, prosilci za mednarodno zaščito
Published: 30.10.2019; Views: 2646; Downloads: 314
Fulltext (1,47 MB) |
177. Pravne osebe javnega pravaBarbara Hribar, 2019 Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali pravne osebe javnega prava. Slednje predstavljajo pravne subjekte, z oblastnimi upravičenji. Izvajajo javne naloge in službe. Delujejo v javnem interesu, nastanejo pa z javnopravnim aktom. Zaradi njihove pomanjkljive opredelitve v zakonih, obstajajo v teoriji mnogi kriteriji, ki jih uvrščajo v različne kategorije. Poznamo več vrst pravnih oseb javnega prava. V Sloveniji ločimo teritorialne in specializirane pravne osebe javnega prava. Institut je mogoče primerjati s pravnimi ureditvami v različnih delih sveta. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali deskriptivno, komparativno, induktivno in deduktivno metodo. Prav tako smo uporabili tudi metodo teleološke razlage in metodo sinteze. Namen diplomskega dela je analiziranje splošnih in posebnih značilnosti pravnih oseb javnega prava, ter jih primerjati s preostalimi. Ključni rezultat je tak, da imajo z njimi tako podobnosti, kot tudi razlike. Delitev tega instituta je pri nas nekoliko boljša, sploh glede javnih agencij in javnih podjetij. To utemeljujemo s tem, da imamo primerno zakonodajo, ki ureja ne le teritorialne, ampak tudi specializirane pravne osebe javnega prava. Ugotavljamo, da v slovenskem pravnem redu manjka izkušenj iz prakse, zaradi poznega razvoja tega instituta na naših tleh, kar pomeni edino slabost. To se vidi tudi v tem, da se še dandanes literatura in razni pravni viri konstantno izboljšujejo in dopolnjujejo. Kljub temu lahko trdimo, da je njihova ureditev v našem pravnem sistemu dobro urejena.
Found in: osebi
Published: 08.11.2019; Views: 2758; Downloads: 264
Fulltext (1,04 MB) |
178. Varstvo pravic po listini temeljnih pravic Evropske unijeTina Štanta, 2019 Abstract: Listina temeljnih pravic Evropske unije je prvi enotni dokument vseh temeljnih pravic v Evropski uniji. Do njenega sprejetja oziroma do njene pravnomočne veljave takega dokumenta še ni bilo. Listina temeljnih pravic je del primarne zakonodaje, to pomeni, da ima najvišji rang v hierarhiji prava in posledično je obvezujoča v vseh državah članicah. Diplomsko delo obravnava varstvo pravic po Listini temeljnih pravic Evropske unije. Opisuje razvoj človekovih pravic in njihov nastanek. Obravnava Listino temeljnih pravic Evropske unije, njen nastanek in razglasitev ter tudi obseg uporabe. Diplomsko delo se osredotoča na vsebino Listine temeljnih pravic Evropske unije in predstavitev njenih členov s pomočjo opisne metode. V nadaljevanju je predstavljena Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ki je bila ustanovljena za nudenje strokovnega znanja s področja temeljnih pravic, za spodbujanje in varovanje pravic državljanov Evropske unije. S pomočjo primerjalne metode smo na koncu dela primerjali napredek Listine temeljnih pravic Evropske unije od njene pravnomočne veljave leta 2009 do zadnjega polnega leta delovanja 2018. Na koncu sledi opis, kako pomembno vlogo ima Sodišče Evropske unije na Listino temeljnih pravic. Cilj raziskave je bil odgovoriti na vprašanje, ali je Listina temeljnih pravic Evropske unije izboljšala varstvo človekovih pravic v Evropski uniji in ali je Listina temeljnih pravic v letih delovanja postala prepoznavna med prebivalci Evropske unije.
Found in: osebi
Published: 08.11.2019; Views: 2009; Downloads: 142
Fulltext (1,09 MB) |
179. Normativni okvir za spremembo spolaAndreja Pirc, 2019 Abstract: Zaščita človekovih pravic je ena izmed pomembnejših nalog države Republike Slovenije, evropske skupnosti in širše mednarodne skupnosti. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire načina življenja in svobodnega življenja, nihče ne sme biti zaradi tega diskriminiran. Z razvojem družbe je nujno potrebno tudi sprejemanje drugačnosti. Sprejemanje nečesa, kar je sicer dolgo veljalo za nekaj neobičajnega, je korak naprej v družbeni razvitosti. Magistrsko delo obravnava temo normativnega okvira za spremembo spola, predvsem z vidika učinkovitosti zaščite človekovih pravic v postopku spremembe spola in po njem. V prvem delu so predstavljene oblike spolov, ki odstopajo od binarne oblike. Predstavljeno je tudi, kako se spol lahko razvije, in da se lahko zgodi, da ob rojstvu otroka ni moč jasno določiti spola. V osrednjem delu naloge je podrobnejše predstavljen postopek spremembe spola, spolna identiteta, ki ni vedno identična biološkemu spolu. Magistrsko delo v nadaljevanju predstavlja ključne slovenske predpise, ki so povezani s spremembo spola, sledijo ji evropski in mednarodni. Poudarjeni so predvsem posamezni deli predpisov, ki so najpogosteje kršeni na podlagi spolne identitete. V osrednjem delu je poudarek predvsem na pravni podlagi za postopek spremembe spola in spremembe uradnih podatkov, ki lahko posledica spremenjenega spola. Za lažjo predstavo življenjskih izkušenj oseb, ki se odločijo za spremembo spola, je predstavljenih nekaj praktičnih primerov. Na koncu je podana kritična ocena predpisov, ki urejajo področje spremembe spola, in spremembe spolne identitete, z navedbo predlogov izboljšave splošnega normativnega okvirja za spremembo spola.
Found in: osebi
Keywords: sprememba spola, biološki spol, spolna identiteta
Published: 08.11.2019; Views: 2577; Downloads: 116
Fulltext (1,61 MB) |
180. Človekovo dostojanstvo kot temelj človekovih pravicLea Polak, 2019 Abstract: Magistrsko delo v celoti obravnava koncept človekovega dostojanstva kot prirojene in neodtujljive vrednosti vseh človeških bitij, ki mora biti priznana, spoštovana in zaščitena s strani drugih posameznikov, države in celotne družbe. V zadnjih nekaj desetletjih je človekovo dostojanstvo postalo ena izmed najbolj pomembnih idej v sodobnem pravu človekovih pravic. Ideja o človekovem dostojanstvu se je začela razvijati že v antiki in se je skozi zgodovino obravnavala na različnih področjih od filozofije, religije in se nazadnje vpletla v mednarodne in nacionalne pravne sisteme. Posledično je koncept dostojanstva zelo ohlapen in ima v različnih kontekstih lahko zelo različno vsebino. Človekovo dostojanstvo ima danes temeljno vlogo v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah, v ustavah posameznih držav in v sodni praksi mednarodnih in nacionalnih sodišč. V ustavah posameznih držav je človekovo dostojanstvo lahko obravnavano kot človekova pravica, kot ustavna vrednota ali oboje. Sodna praksa je namreč edini vsebinski vir, ki prikaže, na kakšen način je človekovo dostojanstvo povezano s človekovimi pravicami. V magistrskem delu je prikazana mednarodna sodna praksa na temo človekovega dostojanstva Evropskega sodišča za človekove pravice, Ameriškega sodišča za človekove pravice in sodišča Afriške Unije v povezavi z določenimi človekovimi pravicami. Prav tako je prikazana primerjava sodne prakse posameznih držav: Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike, Vrhovnega sodišča Kanade, Ustavnega sodišča Slovenije, Zveznega ustavnega sodišča Nemčije, Ustavnega sodišča Južne Afrike in Vrhovnega sodišča Izraela.
Found in: osebi
Published: 08.11.2019; Views: 3558; Downloads: 357
Fulltext (1,55 MB) |
