Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


81 - 90 / 246
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
82.
Vloga in razvoj prostovoljnega gasilstva v Sloveniji na primeru občine Kamnik
Marjan Semprimožnik, 2017

Abstract: Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno delovanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država,je dejavnost humanitarne narave. Gasilske organizacije v Sloveniji delimo na poklicne in prostovoljne. Predmet proučevanja v nalogi so predvsem prostovoljne gasilske organizacije. Prostovoljne gasilske organizacije se ustanavljajo, organizirajo in delujejo po Zakonu o gasilstvu in Zakonu o društvih. Za operativno organiziranost gasilskih enot sta pomembna dva predpisa, in sicer Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito,reševanje in pomoč ter Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Gasilstvo proučujem z vidika praktičnega primera organiziranja gasilstva v občini Kamnik. Namen in cilj proučevanja je analiza realnega stanja gasilstva v Sloveniji, podrobneje v občini Kamnik, ki deluje na prostovoljni bazi. Proučevanje je usmerjeno v pregled in analizo zakonskih podlag za delovanje gasilstva na splošno, konkretnejši primer občine Kamnik pa predstavlja delovanje v praksi. Cilj diplomskega dela je predstaviti gasilstvo v Sloveniji kot eno največjih nevladnih organizacij, njegov pomen in splošno družbeno korist tako pri varovanju ljudi kot tudi premoženja. Predmet diplomskega dela sta podrobna proučitev združevanja, natančneje združevanja v gasilska društva in pomen gasilstva v družbi. V nalogi dokazujem, da je zakonska ureditev prostovoljnega gasilstva v Sloveniji popolna in da prostovoljno gasilstvo pomembno prispeva k varovanju ljudi in premoženja. Le s poklicnimi organizacijami ni mogoče zagotavljati tovrstne dejavnosti v enakem obsegu za celotno prebivalstvo oziroma za celotno območje države.
Found in: osebi
Published: 16.08.2018; Views: 2183; Downloads: 136
.pdf Fulltext (850,32 KB)

83.
Manjšinska politika Evropske Unije in Sveta Evrope
Milena Kalan, 2017

Abstract: Magistrsko delo obravnava manjšinsko politiko v Evropski Uniji (v nadaljevanju EU) in v Svetu Evrope (v nadaljevanju SE). Preko teoretičnih izhodišč in predpostavk ter analize primerov smo dokazali, da manjšinska politika EU in SE ne temelji na nedvoumnih in jasnih normah, ki bi jih morale države članice spoštovati na področju varstva manjšin. V Evropi zaradi tega ni celovitega manjšinskega varstva. Manjšinska politika je v državah članicah deležna različne razlage, kar omogoča različen pristop do manjšinskega varstva na vseh področjih. V Evropi je še vedno problem, kako vsem ljudem, posameznikom in skupinam, zagotoviti dejansko enakost ne glede na narodnostno ali etnično poreklo, jezik in vero. Nerešena manjšinska vprašanja lahko povzročijo konfliktne situacije in resno ogrozijo varnost in mir. Ravno nevarnost destabilizacije miru je povzročila, da države težijo k temu, da postanejo mesto za dogovarjanje in reševanje sporov v zvezi z manjšinami. Današnji številni migracijski tokovi, ki prihajajo v Evropo, bodo v prihodnosti spremenili sestavo prebivalstva v Evropi. Tudi zaradi tega mora manjšinska politika vsebovati jasne in nedvoumne norme, ki narekujejo njeno izvajanje in spoštovanje. Države članice bodo morale do te problematike pristopati na enak način, da ne bo prihajalo do razhajanj v zaščiti manjšin na evropskih tleh.
Found in: osebi
Published: 16.08.2018; Views: 2698; Downloads: 126
.pdf Fulltext (1,10 MB)

84.
Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksi
Sanda Aćimović, 2016

Abstract: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Found in: osebi
Keywords: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 8142; Downloads: 726
.pdf Fulltext (1,39 MB)

85.
Pravica do zdravega okolja
Tinkara Arbi, 2017

Abstract: Diplomsko delo opisuje ureditev pravice do zdravega okolja v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Razdeljeno je na uvod in trinajst vsebinskih sklopov. Vsebina naloge govori predvsem o pravici do zdravega okolja v našem in ameriškem pravnem sistemu, o tem, kako je uvrščena v ustavni in zakonski sistem, poskušam pa prikazati tudi razvoj te pravice in ugotoviti, kakšne oblike pravnega varstva poznamo tako pri nas kot v Združenih državah Amerike. Pravico do zdravega okolja določa Ustava Republike Slovenije v 72. členu, v tretjem poglavju z naslovom Gospodarska in socialna razmerja. Državi je dana aktivna vloga pri varovanju okolja in ohranjanju naravnega ravnovesja, zato mora z zakonom urediti pogoje za upravljanje gospodarskih dejavnosti, pa tudi pogoje za poravnavo škode, ki je povzročena v življenjskem okolju. Ker pa žal nikjer ni zaslediti prave definicije zdravega življenjskega okolja, si jo marsikdo razlaga po svoje. Pravo nasprotje našemu pravnemu sistemu je ameriški pravni sistem, ki temelji na precedenčnem pravu (common law). Združene države Amerike pravice do zdravega okolja namreč nimajo zapisane v ustavi, njihovo okoljsko pravo temelji predvsem na štirih obsežnih zveznih zakonih: National Environmental Policy Act, Endangered Species Act, Clean Water Act, in Clean Air Act. Čeprav pravica do zdravega okolja ni ustavno varovana dobrina, skozi pisanje diplomske naloge vse bolj ugotavljam, da je ta pravica v Združenih državah Amerike kljub temu bolj spoštovana in lažje iztožljiva kot pri nas.
Found in: osebi
Keywords: okolje, zdravje, pravice, zakonodaja, onesnaževanje okolja, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2405; Downloads: 181
.pdf Fulltext (886,01 KB)

86.
87.
88.
Načelo socialne države v slovenski ustavni ureditvi
Tea Kolar, 2010

Found in: osebi
Keywords: socialna država, načelo socialne države
Published: 27.07.2018; Views: 3850; Downloads: 295
.pdf Fulltext (1,32 MB)

89.
90.
Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu
Daša Bertok, 2017

Abstract: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Found in: osebi
Keywords: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3965; Downloads: 251
.pdf Fulltext (1,80 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top