141. Pravica do izobraževanja kot človekova pravicaRiana Resnik, 2017 Opis: Magistrsko delo v štirih vsebinskih sklopih obravnava pravico do izobraževanja kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V prvem sklopu magistrskega dela sem predstavila pravico do izobraževanja kot človekovo pravico ter na kratko orisala njen zgodovinski razvoj. Pri predstavitvi aktualnega razvoja pravice do izobraževanja sem s pomočjo statističnih podatkov ugotavljala dejansko stanje sistemov izobraževanja ter raven izobraženosti ljudi v Sloveniji in po svetu. Drugi sklop magistrskega dela je namenjen analizi pravice do izobraževanja skozi mednarodnopravne dokumente, v katerih je pravica vsebovana.Pravica do izobraževanja je bila formalno priznana kot človekova pravica s sprejetjem Splošne deklaracije o človekovih pravicah, od takrat pa je bila vključena v številne mednarodne konvencije oz. pakte, pri čemer pomembno vlogo igrata OZN in UNESCO. Tretji sklop magistrskega dela vključuje analizo pravice do izobraževanja v Sloveniji, kjer sta predstavljena razvoj pravice do izobraževanja skozi pretekle ustave ter njena sedanja ustavna in zakonska ureditev. Zadnji vsebinski sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi in analizi primerov kršitve pravice do izobraževanja v okviru precedenčne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter izbranih primerov tuje ustavnosodne prakse.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 3434; Prenosov: 366
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
142. Svoboda prepričanja v ustavnih ureditvahIngrid Rupčič, 2017 Opis: Nasilje in religija sta v zahodni družbi vse bolj prisotna. Širjenje konfliktov je povezano s tremi velikimi monoteističnimi religijami: krščanstvom, islamom in judaizmom. Uveljavljanje religije spremlja nasilje, prepričanje o ogroženosti, potreba po stopnjevanju sovraštva. Države, predvsem na zahodu, poskušajo to rešiti z dialogom, da zagotovijo strpno življenje različnim kulturam in civilizacijam. Bistvo zahodne civilizacije je predvsem svoboda. V Afriki in Aziji pa je zgodba popolnoma drugačna, saj je tam nasilje prisotno vsakodnevno. V muslimanskem svetu je moč zaznati dvig pomena islama, ki se kaže v treh elementih: naraščanju osebne religioznosti, intenzivnem vstopanju islama v javno življenje in krepitev političnega islama. Magistrska naloga obravnava problematiko verske svobode, ki je temeljna človekova pravica. Osrednja tema je versko prepričanje v ustavnih ureditvah in njeno uresničevanje. Države imajo v svoji ustavi opredeljeno pravico do verske svobode, vendar je v praksi ta pravica velikokrat omejena ali kršena. V magistrski nalogi so predstavljeni številni mednarodni in evropski akti, ki opredeljujejo, urejajo in spoštujejo pravico do verske svobode. Obravnavani so številni primeri, kako države versko svobodo dejansko uresničujejo, zagotavljajo in jo varujejo v praksi. V nalogi ugotavljam, da je verska svoboda vedno bolj prisotna v javnem življenju, jo pa slabo sprejemajo države. Cilj magistrske naloge je predvsem ugotoviti, ali je pravica do svobode veroizivedi zagotovljena v vseh državah enako in ali je poskrbljeno za njeno dejansko uresničevanje in varnost.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1861; Prenosov: 0 |
143. Ustavna ureditev korejskega polotokaTomaž Varezič, 2018 Opis: Korejski polotok je ena izmed regij na svetu, kjer je bilo najdeno orodje in orožje, zato se domneva, da so se prvi hominidi na polotok naselili pred najmanj 300.000 leti. Sledila so obdobja z različnimi režimi. Eno izmed pomembnejših obdobij je bilo t. i. obdobje treh kraljestev - kraljestev Silla, Baekje in Goguryeo. V tem obdobju so kraljestva med sabo tekmovala in se bojevala. Temeljni značilnosti, ki sta bili skupni tem trem kraljestvom, pa sta bili: vsako kraljestvo je imelo svojega monarha in vsa tri kraljestva so poznala hierarhičnost družbenih slojev. Po obdobju treh kraljestev je sledilo obdobje korejskega cesarstva, ki mu je vladal cesar Gojong in ki ni trajalo dolgo, saj je kmalu prišlo do japonske okupacije leta 1910. Po 2. svetovni vojni pa je prišlo do razdelitve Korejskega polotoka na sever in jug ter s tem nastanka dveh držav s popolnoma različnima ustavnima sistemoma. Na severu polotoka se nahaja Demokratična ljudska republika Koreja, ki je v svoji osnovi totalitaristična država, na jugu pa se nahaja Republika Koreja, ki v svoji osnovi nekoliko spominja na sisteme držav, ki se nahajajo na evropski celini.Tako Demokratična ljudska republika Koreja kot tudi Republika Koreja sta vsaka svojo ustavo sprejeli leta 1948, do današnjega časa pa je bilo tudi nekaj sprememb v ustavnih sistemih obeh držav. Ustavni sistem Demokratične ljudske republike Koreje ne pozna načela delitve oblasti, medtem ko pa je v ustavi Republike Koreje isto načelo uveljavljeno in tudi natančno opredeljeno. Ustavni sistem Republike Koreje pozna tudi Ustavno sodišče in ustavno pritožbo, omenjena država pa je tudi članica Beneške komisije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 2300; Prenosov: 146
Celotno besedilo (430,26 KB) |
144. |
145. Temeljne vrednote slovenske Ustave in njihovo uresničevanje v praksiTine Makovec, 2018 Opis: Magistrsko delo prikazuje razumevanje uresničevanja temeljnih človekovih pravic kot temeljne vrednote slovenske Ustave. Samo razumevanje je razloženo preko razlage ustavnih določb Ustave Republike Slovenije, ki so jih v zvezi s tem podali ustavni pravniki in ustavni sodniki, prav tako pa je prikazano s pomočjo zgodovinskih dogodkov in pravnih dokumentov, ki so do njega pripeljali. Delo podrobneje razlaga in opredeljuje posamezne temeljne človekove pravice s pomočjo mnenj ustavnih pravnikov in obširne judikature Evropskega sodišča za človekove pravice. V delu je tudi mogoče najti analizo nekaterih novejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Samo bistvo dela pa je prikaz dejanskega stanja uresničevanja temeljnih vrednot Ustave Republike Slovenije v praksi, in sicer preko sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Prav tako prikazuje vloge akterjev, ki skrbijo za nadzor uresničevanje temeljnih vrednot URS. Delo se sicer nanaša na področja, kjer se temeljne vrednote v praksi ne uresničujejo oziroma obstaja nevarnost, da se tudi v prihodnje ne bi, pri tem pa se ne omejuje le na ugotovljene kršitve in njihovo analizo, temveč zajema tudi že odpravljeno problematiko uresničevanja temeljnih vrednot. Predvsem izstopajo obravnavane tematike, kot so stanje v slovenskih zaporih, sojenje v razumnem roku, prepoved diskriminacije, pomanjkanje t. i. pozitivne diskriminacije, zaščita lastnine, napaka zakonodajalca, ki je pripeljala do kršitve načela zakonitosti, uresničevanje svobode izražanja, različni vidiki uresničevanja pravice do poštenega sojenja, pravica do svobode in varnosti in pravica do družinskega in zasebnega življenja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: temeljne vrednote, Ustava Republike Slovenije, temeljne človekove pravice
Objavljeno: 23.01.2019; Ogledov: 2948; Prenosov: 303
Celotno besedilo (1,23 MB) |
146. Ustavna ureditev pravice do zdravega življenjskega okoljaVesna Veljkovič, 2018 Opis: Zaradi vse večje stopnje globalizacije, industrializacije in potrošništva smo svet privedli do nove vrste krize % okoljskih katastrof 21. stoletja. Večanje ekoloških pritiskov povzroča podnebne spremembe, pomanjkanje pitne vode, krčenje gozdnih površin, nezdravo prehrano itd. Vse našteto in več že zdaj bistveno vpliva na življenjski standard ljudi, njihovo zdravje in počutje, zato v zadnjem času raste pomen pravilne in pravočasne zakonske ureditve tega področja. V ta namen sem analizirala ustavno ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja, njeno pozicioniranost v določenih ustavnih ureditvah, njen pomen za posamezno državo in možnosti za njeno zaščito na podlagi ustave. Primerjala sem ustavno ureditev v 50 naključno izbranih državah z različno stopnjo razvoja, različno kulturno in zgodovinsko dediščino ter različnim dojemanjem koncepta okoljske politike. Na podlagi izbranega vzorca sem želela ugotoviti morebitno povezavo med državno ureditvijo in možnostjo pravne ureditve obravnavanega področja. Prav tako sem želela proučiti možnosti in pomen zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja z najvišjimi akti države. Cilj naloge je bil ugotoviti, kolikšna je možnost dejanskega prehoda z zgolj deklaratorne ravni zaščite okolja na raven konkretne zakonodajne zaščite ter na kakšen način in v kolikšni meri se stopnja informiranosti ljudi odraža na splošnem dojemanju pomena področja. Ponuditi sem želela tudi rešitve in odgovore na vprašanja smotrnosti ustavne zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja. Na podlagi rezultatov sem želela predvideti, kaj nam prinaša prihodnost okoljske politike in na kakšen način oblikovati najboljšo možno zaščito naše pravice na ustavni ravni. Pregled ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja v drugih državah, analiza domače ustavne, zakonske in druge ureditve naše pravice, rezultati statistične analize vzorca in pregled ureditve na mednarodni ravni so pripeljali do zanimivih zaključkov in možnosti. Spoštovanje okoljskega reda in zakonitosti je osnova vsake pravne države in tudi okoljsko odgovorne ekonomije. Človeštvo je prispelo do nove razvojne prelomnice. Ob vseh spremembah v tehnološkem, energetskem in kulturnem razvoju smo na pragu novega družbenega razvoja, kjer si reševanja okoljske in razvojne krize ni mogoče predstavljati brez znatnih sprememb v družbeni ureditvi. Zmanjšanje razlik v svetu lahko temelji le na miru in varnosti, na oblikovanju ekološko občutljive ekonomike in tržišča, na novi stopnji razvoja v znanosti, izobraževanju in informatiki. Enotna pravna ureditev pa bi dala osnovo vsem nadaljnjim okoljskim prizadevanjem kakor tudi čvrsto popotnico za prihodnost. Umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v najvišje pravne akte držav, enotna zakonodajna zaščita in ustrezna kontrola ter sankcije so zagotovilo okoljsko uspešne, zdrave in dostojne prihodnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: okolje, pravice, ustavne ureditve, okoljske politike, podnebne spremembe, primerjalno ustavno pravo
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 2682; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,41 MB) |
147. Društvo - strategija in delovanje društvaPatricija Firbas, 2018 Opis: Društva, imajo v nacionalnem redu Republike Slovenije posebno mesto. Ta združenja so po številu največja in tudi najbolj pomembna oblika združenj fizičnih in pravnih oseb. Temeljijo po naslednjih načelih; prostovoljnosti, samostojnosti, nepridobitnosti, javnosti in popolne odgovornosti. V diplomskem delu sem proučila zakonsko podlago za delovanje društev, opisala upravne postopke in registracijo društva. Predstavila sem spremembo temeljnega akta, zastopnika, imena, sedeža in predstavila načine financiranja društev ter njihovo prenehanje. Vključila sem sodno in ustavnosodno prakso o društvih kot akterju pred sodiščem v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu sem predstavila tudi Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dodala sem še vlogo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, pri čemer sem vključila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Cilj diplomskega dela je bil prikazati proces strateškega načrtovanja in menedžmenta, usmerjen h Kolesarsko-pohodniškemu društvu Hej, gremo naprej. Zastavila sem osnovno vizijo in strateške usmeritve za uspešno delovanje in širjenja društva na celotno Slovenijo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 1904; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,15 MB) |
148. |
149. Ustavne ureditve nepriznanih držav na območju bivše Sovjetske zvezeMiran Košpenda, 2018 Opis: Na območju bivše Sovjetske zveze trenutno obstaja šest nepriznanih držav. Teh entitet ni moč najti na uradnih zemljevidih, a kljub temu izkazujejo večino lastnosti običajnih držav. Njihov položaj zaznamuje odsotnost mednarodnega priznanja in s tem izključenost iz mednarodnega prava. Vse obravnavane nepriznane države so sprejele ustave in s tem vzpostavile nacionalne pravne rede. Večina akademskih raziskav nepriznane države obravnava z vidika geopolitike, varnostnih groženj in širših mednarodnih odnosov. To magistrsko delo razišče in primerja ustavne ureditve Pridnjestrske moldavske republike, Republike Gorski Karabah, Republike Abhazije, Republike Južne Osetije, Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk. Primerjalna analiza ugotavlja, da ustave nepriznanih držav formalnopravno vključujejo ustrezno varstvo človekovih pravic, ki ni bolj omejeno kot v drugih evropskih ustavah. Podrobnejši pregled ustavnih določb v zvezi z zakonodajno in izvršno oblastjo pokaže na demokratični deficit zaradi izrazito podrejene ustavne vloge parlamentov. Izpostavljene so tudi razne ustavne določbe, ki odražajo položaj nepriznanih držav v sodobnem svetu. Kljub navidezni homogenosti de facto držav, ki so večinoma nastale v primerljivem obdobju, na enakem prostoru in se soočajo z enakimi izzivi, raziskava utemelji heterogenost nepriznanih držav in njihovih ustavnih ureditev. Primerjava stopnje podobnosti med ustavami temelji na stotih primerjalnih elementih in pokaže, da je vrednost primerjalnega indeksa med najbolj različnima ustavama 46/100, med najbolj podobnima pa 91/100. Ustave nepriznanih držav tako težko predstavljajo enotno skupino. Ustava Republike Gorski Karabah izstopa in je najbolj različna od ostalih, praktično identični sta ustavi obeh ljudskih republik, prav tako pa večja stopnja podobnosti velja med ustavami Pridnjestrske moldavske republike, Republike Abhazije in Republike Južne Osetije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nepriznane države, ustavne ureditve, Sovjetska zveza, človekove pravice, ustave, ustavno primerjalno pravo, ustavno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2607; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,73 MB) |
150. Primerjava ustavnih ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega delaKatja Zajc, 2018 Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela tako na mednarodni ravni kot na ravni posameznih držav. V njem so zbrani in predstavljeni najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki urejajo to področje. Prav tako je podrobno analizirana dokaj obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in malo manj obsežna sodna praksa slovenskih sodišč. Magistrsko delo vsebuje tudi tabelo, ki sistematično prikazuje ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela v členih ustav posameznih držav sveta. Sledita ji analiza podatkov, predstavljenih v tabeli, in analiza primerov odstopanj. Na koncu je predstavljeno prisilno delo v povojni Sloveniji. Podrobno so opisane razmere, v katerih so živele in delale žrtve. Našteta je zakonodaja, na podlagi katere so izrekali kazni prisilnega dela. Nato so naštete in s podatki podkrepljene domnevne kršitve Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29, ki jih je zagrešila slovenska povojna oblast.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, prepovedi, mednarodne ogranizacije, mednarodni dokumenti, ustavne ureditve, ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2162; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,50 MB) |
