151. Nemška, avstrijska in luksemburška ustavnostDavid Podrzavnik, 2018 Opis: V magistrskem delu bomo predstavili razvoj ustavnega prava Zvezne republike Nemčije in Avstrije ter Velikega vojvodstva Luksemburg vse do današnjega dne. Pri tem bomo naredili makroprimerjavo, pri kateri se ne bomo osredotočali le na posamezne težave/rešitve, ampak bomo predstavili ključne elemente ustavnosti. Na primeru Zvezne republike Nemčije bomo ponazorili njen ustavni pravni red, ki je pomembno vplival na oblikovanje veljavne nemške ustave. Predstavili bomo nemški ustavni razvoj in kako se je ta pod vplivom gibanj v drugih državah postopoma začel odvijati v Nemčiji. Pri tem bomo na kratko opisali zgodovino Svetega rimskega cesarstva, Prusije, Frankfurtske ustave, Nemškega tretjega rajha, Weimarske republike, Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije ter razvoj političnega sistema in predstavili predpise, ki urejajo državno ureditev, ter pravice, ki so bile zagotovljene v ustavi. Pri tem bomo podali več informacij o organih, ki vplivajo na zakonodajo in ustavne norme, ter o pomembnih ustavnih normah posameznih držav. Nadalje bomo opisali bogat ustavni razvoj Zvezne republike Avstrije. Začeli bomo z njeno zgodnjo ustavno pravno zgodovino v 18. stoletju (leta 1713), nato pa bomo prešli na reforme avstrijskega cesarstva in vzroke zanje. V poglavjih bomo na kratko predstavili Pillersdorfsko ustavo in nato še ustavo, ki ji je sledila, tj. Kroměřížško ustavo. Preučili bomo ustavni predlog oziroma njegove rešitve za težave, ki so jih zaznavali pisci ustave. V nadaljevanju bomo navedli pomembne elemente marčevske ustave, silvesterski in februarski patent ter oktobrsko diplomo. Nato bomo predstavili vsebino decembrske, začasne in marčevske ustave. Analizirali bomo senžermensko mirovno pogodbo, razloge, zakaj je nastala in njeno vsebino. Nato bomo obravnavali ustavo iz leta 1920 in njeno novelo iz leta 1929. Na koncu bomo orisali zgodovino in razvoj države Luksemburg ter njeno ustavno zgodovino. Tudi pri poglavjih o Luksemburgu bomo predstavili zgodovino države in nato opisali začetek Luksemburga kot samostojne države. Ker luksemburška ustava velja že več kot sto let, bomo v tem poglavju, poleg težav, s katerimi se je novonastala država takrat soočala, njen politični sistem, sodno vejo oblasti in organov, ki vplivajo na zakonodajo; bomo podrobneje obravnavali tudi ustavne spremembe. Nova ustava doslej ni bila sprejeta, je bila pa sedanja ustava večkrat spremenjena. V magistrskem delu bomo analizirali nekatere sodne prakse ustavnega sodstva, ki so povezane s predstavljenim členom, in na koncu dela bomo v posebnem poglavju predstavili sodnih praks ustavnega sodstva in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustave, ustavnost, Luksemburg, Nemčija, Avstrija, primerjalno ustavno pravo, ustavno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2556; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
152. Vsiljene ustavne ureditve in njihove posebnostiŽan Marinkovič, 2018 Opis: Tema magistrskega dela je predstavitev vsiljenih ustav in njihovih posebnosti. Začne se z uvodom v ustavno in ustavo primerjalno pravo, kar močno pripomore pri nadaljnjem razumevanju. Sledi delitev na oktroirane in vsiljene ustave. Oktroirane ustave so starejše, z eno svetlo izjemo monaške ustave, iz 19. in začetka 20. stoletja. Vsiljene so bile s strani vladarja. Na drugi strani imamo novejše, povojne ustave, vsiljene s strani k miru stremečih zmagovalcev ali mednarodnih organizacij. Podrobno so analizirane oktroirane ustave 19. in 20. stoletja. Predstavljene so njihove podobnosti, klasične značilnosti in razlike med njimi. Predstavljene so okoliščine njihovega sprejema in podrobno analizirane tudi njihove preambule. Ugotovljen je namen oktroiranih ustav in postopek njihovega sprejema. Sledijo povojne vsiljene ustave; Bosna in Hercegovina, Nemčija in Japonska. Pri vseh je predstavljena ustava, njene spremembe, sodišče za presojo ustavnosti in pomembnejše ustavnosodne odločbe. V magistrskem delu so zagovarjane tri hipoteze: 1) Vsiljene ustave so posledica vojne. 2) Vsiljene ustave ostanejo dolga leta nespremenjene. 3) Vsiljene ustave dosežejo svoj namen in cilj. V zaključku so predstavljene ugotovitve magistrskega dela. Japonska in Nemčija sta kljub vsiljenosti ustave zelo uspešni, Bosna in Hercegovina pa daleč od demokratične in pravne države. Vsiljene ustave so posledica vojne in delno dosežejo svoje cilje in namen. Delno je mogoče potrditi tudi, da dolgo časa ostanejo nespremenjene (izjema je Nemčija).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: turška ustava, poljska ustava, avstrijska ustava, vsiljene ustave, oktroirane ustave, ustavni sistemi, ustavne ureditve, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2122; Prenosov: 191
Celotno besedilo (932,94 KB) |
153. Razvoj ameriške ustavnostiAnastasia Lugovskaya, 2018 Opis: Diplomsko delo obravnava okoliščine, pri katerih je prišlo do nastanka in oblikovanja ustave ZDA v takšni obliki, v kakršni jo poznamo danes. Ker razvoj ustave predvsem apelira k dejstvom in dejanjem iz preteklosti, večji obseg te naloge predstavlja zgodovinski pregled oziroma opisovanje in analiza dogodkov v zgodovini ZDA, ki so pripeljali ali vplivali na oblikovanje ustave ZDA. Namen diplomske naloge je torej ugotoviti okoliščine nastanka in razvoja ameriške ustavnosti, njeno izoblikovano naravo ter njen vpliv na zvezni in državni pravni sistem ZDA. Na podlagi tega lahko opredelimo cilje diplomske naloge. Ti so namreč: 1) opredeliti okoliščine, ki so pripeljale do sprejema ustave; 2) spoznati miselnost avtorjev ustave 3) razkriti in analizirati glavne določbe ustave; 4) analizirati razvoj ustave od 18. stoletja naprej (tukaj je mišljena analiza amandmajev, ki so hkrati izraz in dokaz razvoja ustave); 5) predstaviti karakteristiko sodobne ustavnosti ZDA. Metodološka osnova raziskovanja so induktivno-deduktivna metoda, metoda analize, deskripcije in kompilacije. Diplomska naloga je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na opis nastanka ZDA kot ločene države in pretvarjanja v konfederacijo. Drugo poglavje vključuje postopek priprave in oblikovanja štirih členov ustave, ki so temeljni del državnega dokumenta. Temu sledi strukturna karakteristika in analiza členov ustave, vključno z dodatnimi členi, sprejetimi od 18. stoletja do danes. Zadnje poglavje predstavlja analizo vloge ustave v pravnem sistemu oziroma kako ustava vpliva na pravni red ZDA.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustave, ratifikacija, pravni red, Združene države Amerike, ameriška ustavnost, federalizem, demokracija, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2791; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,01 MB) |
154. Ekonomske in socialne pravice v slovenski ustavnosodni praksiZala Koren, 2018 Opis: Ekonomske in socialne pravice so pravice pozitivnega statusa. Zato zahtevajo aktivno dejavnost na področju zagotavljanja in uresničevanja pravic in tudi njihovega varstva. Ekonomske pravice zagotavljajo posamezniku pravico do lastnine, pravico do dedovanja in pravico do proste izbire zaposlitve. Gre za zagotavljanje premoženjske varnosti in svobode. Socialne pravice pa naj bi zagotavljale vsaj možnosti za preživetje, še raje pa dostojno življenje vsakega posameznika. Socialne pravice ščitijo predvsem tiste najbolj ranljive skupine prebivalstva (invalidi, brezposelni). Ekonomske in socialne pravice so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Kljub široki ureditvi pa še vedno prihaja do kršitev ekonomskih in socialnih pravic. Pri njihovem varstvu ima izjemno pomembno vlogo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki odloča o ustavnosti zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice, in ščiti posameznike, ko pride do kršitve njihovih pravic. S tem nastaja sodna praksa, v kateri sodišče dodatno razlaga Ustavo, oblikuje načela, zapolnjuje pravne praznine itd. Cilj naloge je prikazati ureditev, varstvo in vsebino ekonomskih in socialnih pravic skozi ustavnosodno prakso Slovenije. Za doseganje ciljev je uporabljena deskriptivna metoda, s pomočjo katere je opisan teoretični del naloge. Uporabljena je tudi raziskovalna metoda s poudarkom na preučevanju ustavnosodne prakse.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialne pravice, ekonomske pravice, socialna država, sodna praksa, človekove pravice, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 8834; Prenosov: 488
Celotno besedilo (1,26 MB) |
155. Razvoj hrvaškega ustavnega sistemaIztok Artič, 2019 Opis: Tematika, ki jo obravnavamo v magistrskem delu, je bila pri nas že deležna pozornosti, vendar v manjšem obsegu. Obravnavani dokumenti so izvirali iz različnih jezikov in bili zapisani v različnih pisavah, prevedeni so bili tudi v hrvaški jezik. Kljub temu v posameznih virih naletimo na različne interpretacije in pojmovanja, vendar je v njih ostalo nekaj vrednot, ki zaznamujejo tudi današnjo ustavno ureditev. Magistrsko delo je tako nastalo z veliko željo, da bi kljub jezikovnim in interpretativnim oviram skozi različna zgodovinska opredeljevanja poiskali bistvo predstavljenih pravnih aktov. Po analiziranju prvih zgodovinskih dokumentov in dokumentov skozi različna obdobja do danes smo dokumente medsebojno primerjali ter ugotavljali, kje najdemo njihove korenine tudi v današnji Ustavi Republike Hrvaške. V magistrskem delu smo poleg prvih zgodovinskih zapisov na Hrvaškem predstavili tudi ustavno ureditev Jugoslavije v letih po prvi svetovni vojni in kasneje po drugi svetovni vojni (1946-1990), njene ustave iz let 1946, 1953, 1963 in zadnjo iz leta 1974. V nadaljevanju smo se dotaknili procesa osamosvajanja Hrvaške in sprejetja njene prve ustave 22. decembra 1990. Posebna pozornost je namenjena osnovnim izhodiščem, osnovam, temeljnim določbam, predvsem pa varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, državni ureditvi, Ustavnemu sodišču Republike Hrvaške ter vsem ustavnim spremembam po posameznih obdobjih.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 1754; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,53 MB) |
156. |
157. |
158. |
159. |
160. |
