11. Značilnosti kvalitetnega partnerskega odnosaPia Brolih Djilas, 2022 Abstract: Človek gradi odnose skozi celo življenje. Partnerski odnos pa je eden pomembnejših v človekovem življenju. Kvaliteta partnerskega odnosa je lahko nekaj zelo subjektivnega, a kljub temu obstajajo faktorji, ki vplivajo na kvaliteto le-tega. V diplomski nalogi smo raziskovali, kaj so ključni faktorji, ki vplivajo na kvaliteto partnerskega odnosa.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili kaj sploh so partnerski odnosi in kako se formulirajo. Nato smo predstavili kaj je ljubezen in na kakšne načine ljudje izražamo ljubezen. Nekaj besed smo namenili tudi konfliktom, saj se partnerski odnosi skozi konflikte krepijo ali slabijo. V zadnjem sklopu pa smo predstavili še nekaj ugotovitev preteklih raziskav in ugotovitev, kaj so ti faktorji, ki vplivajo na kvaliteto partnerskega odnosa.
Empirični del zajema kvalitativno analizo štirih parov, s katerimi smo izvedli osem polstrukturiranih intervjujev. Vzorec predstavljajo heteroseksualni pari, ki so v partnerskem odnosu najmanj tri leta in spadajo v starostno skupino od 24 do 34 let. Vprašanja so se osredotočala na kvaliteto partnerskih odnosov in kaj po njihovem mnenju vpliva na le-to. Zanimalo nas je predvsem, kako na kvaliteto partnerskega odnosa vpliva izražanje ljubezni, preživljanje skupnega časa in konflikti. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli k širšemu razumevanju tematike. Pokazali so, da obstajajo faktorji, ki imajo vpliv na kvaliteto partnerskega odnosa. Ti faktorji so: 1. nudenje medsebojne podpore, 2. medsebojna komunikacija, 3. preživljanje časa skupaj in 4. občutek medsebojne povezanosti.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje na področju kvalitete partnerskih odnosov.
Found in: osebi
Keywords: partnerski odnosi, kvaliteta, ljubezen, konflikti, skupni čas, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 472; Downloads: 17
 Fulltext (1,89 MB) |
12. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Abstract: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Found in: osebi
Keywords: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 1107; Downloads: 189
Fulltext (1,42 MB) |
13. |
14. |
15. Analiza izzivov mladostnikov: študija primera skupin iz programa ConaPia Dujić Vrtačnik, 2023 Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo
podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami.
Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov.
Found in: osebi
Keywords: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč
Published: 15.09.2023; Views: 363; Downloads: 19
Fulltext (2,20 MB) |
16. VPLIV OPERATIVNE SPROSTITVE MEDIANEGA ŽIVCA NA ANATOMSKE ZNAČILNOSTI ZAPESTNEGA PREHODAPia Accetto, 2023 Abstract: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega živca in je pogostejši pri ženskah. Dejavniki tveganja so ponavljajoči gibi v zapestnem sklepu, ki povzročijo zadebelitev kit, njihovih ovojnic in posledično zmanjšanje svetline ZP. To povzroči utesnitev medianega živca in tipično simptomatiko, ki povzroča mravljinčenje v prvih štirih prstih, izrazitejše ponoči in zjutraj, ter ga oblažimo z otresanjem rok. Diagnozo postavimo na podlagi tipičnih simptomov, potrdimo pa meritvami prevajanja in ultrazvočne preiskave. Pri blagi do zmerni stopnji SZP je prva izbira konzervativno zdravljenje z uporabo opornic za zapestje in prste ponoči ter manj ročnega dela. Pri napredovali okvari ali neučinkovitosti konzervativnega zdravljenja svetujemo operacijo. Metode so številne, cilj vseh pa je prerezanje prečne palmarne vezi.
V eksperimentalni del naloge smo vključili 25 preiskovancev in si zastavili dve hipotezi. Prva hipoteza trdi, da sprostitev medianega živca v ZP ne vpliva na širino ZP v njegovem proksimalnem in v distalnem delu. Delno smo jo potrdili, saj smo z našo raziskavo utemeljili, da operativna sprostitev medianega živca vpliva na širino v DZP predelu, a ne tudi v PZP. Tudi drugo hipotezo, da sprostitev medianega živca v ZP vpliva na ploščino prečnega preseka, na sploščenost, izbočenje in oddaljenost medianega živca od spodaj ležečih struktur, smo le deloma potrdili, saj so rezultati pokazali, da operativna sprostitev medianega živca vpliva le na njegovo sploščenost v zapestju, medtem druge izhodne spremenljivke pa so bile statistično neznačilne. Zaključili smo, da prerezanje prečne palmarne vezi povzroči številne anatomske in funkcionalne posledice, ki omogočijo regeneracijo živca, predvsem večjo mobilnost zapestnega loka med obremenitvijo, morda pa tudi pojav nekaterih težav pri manjšini pacientov, kot so bolečina in občutek nestabilnosti.
Found in: osebi
Keywords: sindrom zapestnega prehoda, operativna sprostitev, ultrasonografska preiskava, anatomija, mediani živec, zapestni prehod
Published: 05.12.2023; Views: 274; Downloads: 35
Fulltext (1,72 MB) |
17. |
18. Varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravuPia Krizmanič, 2023 Abstract: Diplomsko delo predstavlja varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu. Varstvo pravice do življenja je temeljno načelo v mednarodnem pravu, ki varuje vsako osebo pred neupravičenim odvzemom njenega življenja. Pravica do življenja je absolutna pravica, ki jo morajo spoštovati posamezniki in države. Velikokrat pa se srečujemo s kršenjem te pravice z dejanji, kot so smrtna obsodba, mučenje, ne-samovoljni odvzem življenja, diskriminacija, terorizem. Mednarodno pravo igra ključno vlogo pri varovanju in spoštovanju pravice do življenja na mednarodni ravni. Ta pravica je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je priznana v številnih mednarodnih dokumentih, kot npr. Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi regionalni in mednarodni instrumenti. Prav tako mednarodno pravo spodbuja države, da sprejmejo ustrezen pravni okvir v svoji nacionalni zakonodaji za zaščito pravice do življenja. Uveljavlja odgovornost držav za kršitve pravice do življenja, bodisi neposredno bodisi zaradi neukrepanja. Države so odgovorne za preiskavo, preganjanje in kaznovanje tistih, ki kršijo to pravico, ter za zagotovitev dostopa do sodnega varstva žrtvam. Skupaj prispevajo ti elementi mednarodnega prava k ustvarjanju okolja, kjer se pravica do življenja spoštuje in varuje ter kjer so kršitve te pravice učinkovito obravnavane in preprečene.
Found in: osebi
Keywords: pravica do življenja, mednarodno pravo, varstvo pravice, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
Published: 17.05.2024; Views: 41; Downloads: 2
Fulltext (417,77 KB) |
