91. |
92. Geneza pariškega dogovora o omejevanju izpustov v zrakMaja Stanišič, 2018 Abstract: Pariški dogovor o omejevanju izpustov v zrak spada v normativni okvir mednarodnega okoljskega prava. V namen prikaza njegove geneze diplomsko delo začrta pregled mednarodnega okoljskega prava s sprejetjem Stockholmske deklaracije. Vseskozi se geneza Pariškega dogovora o omejevanju izpustov v zrak kaže v postopnem spodbujanju in oblikovanju kolektivne mednarodne odgovornosti blaženja in upravljanja posledic škodljivih emisijskih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. V namen prikaza tovrstnega razvoja se delo nadaljuje s predstavitvijo Deklaracije iz Ria in Okvirne konvencije Združenih narodov o okoljskih spremembah (UNFCCC). Znotraj te se na 3. srečanju strank sprejme danes neuspešni Kjotski protokol. Kasneje,leta 2015, na 21. srečanju strank pa tudi sam Pariški dogovor, ki je tako neizogibno povezan z več desetletnim stopnjevanjem mednarodnih zavez varstva okolja. Skozi linearni razvoj predhodno sprejetih dokumentov formalnega mednarodnega prava diplomsko delo prikazuje, da je uspešnost Pariškega dogovora v veliki meri odraz dolgotrajnega in konsistentnega stopnjevanja obveznosti držav članic UNFCCC. Te so s Pariškim dogovorom presegle diferenciacijo izključne odgovornosti razvitih držav ter tako končno izoblikovale univerzalno mednarodno iniciativo jasnejših obveznosti, ki veljajo tudi za države v razvoju. Pariški dogovor o omejevanju izpustov v zrak se navezuje na pravno zavezujočo obvezo držav, da bodo z zaporednimi nacionalno določenimi obveznostmi ohranjale globalno temperaturo pod 2 °C glede na predinstustrijsko dobo leta 1990. Mehanizmi Pariškega dogovora so utemeljeni predvsem na transparentnosti in samoiniciativnosti zadajanja ciljev znotraj nacionalno določenih obveznosti.V prikaz vprašanja pomanjkljivosti diplomsko delo obravnava tudi posamezne načrte implementacije doseganja ciljev Dogovora. S Pariškim pravilnikom, ki je trenutno še vedno v izdelavi, pa ostaja sama učinkovitost Dogovora še vedno odprte narave in predvsem v rokah posameznih držav pogodbenic.
Found in: osebi
Published: 25.09.2018; Views: 2016; Downloads: 134
 Fulltext (676,13 KB) |
93. Odzivi strokovne in širše javnosti o arbitražni razsodbi med Republiko Slovenijo in Republiko HrvaškoNeža Križaj, 2018 Abstract: Mednarodno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo pravne odnose, torej pravice in dolžnosti med subjekti mednarodnega prava. Za mednarodno pravo je značilna precejšnja raznovrstnost subjektov. Poleg dveh temeljnih tipov, to so v prvi vrsti države in mednarodne organizacije, obstajajo tudi primeri, ko določene enote izpolnjujejo nekatere, ne pa vseh pogojev za status subjekta mednarodnega prava (Türk, 2015, str. 19.). Najstarejše in najbolj uveljavljeno sredstvo za reševanje mednarodnih sporov na miren način je arbitraža. Gre za postopek, v katerem se stranke lahko dogovorijo glede več temeljnih sestavin. Ravno tako izberejo arbitre, ki izdajo dokončno odločbo. Celotno diplomsko delo se bo navezovalo na primer arbitražne razsodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Omenjeni državi v svoji celotni zgodovini nista imeli natančno določene meje, ne na kopnem ne na morju. Dan D se je zgodil lani,29.6.2017, ko je Stalno arbitražno sodišče v Haagu izdalo končno razsodbo. Po odločitvi sodišča je Slovenija dobila tri četrtine Piranskega zaliva in mednarodni %stik% z odprtim morjem. Vse lepo in prav, sodišče je sodbo izdalo, vsi vemo, da je odločitev treba spoštovati, vendar pa se je Hrvaška odločila, da zaradi napak v postopku enostransko odstopi od arbitraže in posledično odločitve sodišče ne priznava. Glede na prebrano in analizirano literaturo je mnenje slovenskih pravnikov dokaj podobno, skoraj vsi zagovarjajo načelo pacta sunt servanda, ravno tako se temu mnenju pridružujejo slovenski politiki. Odločitev arbitražnega sodišča je dokončna in zavezujoča za obe strani. Na drugi strani se hrvaški pravniki in politiki s tako idejo ne strinjajo, saj zatrjujejo, da glede za napake, do katerih je prišlo med postopkom, zanje arbitraža ni več relevantna. Zagovarjajo in vztrajajo pri tem, da odločitve sodišča ne bodo implementirali.
Found in: osebi
Published: 27.09.2018; Views: 2082; Downloads: 138
Fulltext (1,76 MB) |
94. |
95. Mednarodno letalsko pravoAndreja Pavlovec, 2017 Abstract: Mednarodno letalsko pravo je med mlajšimi pravnimi vejami. Od prvega pravega poleta z motornim letalom pa do danes je minilo dobrih sto let. Letalsko pravo sestavljajo predvsem mednarodne ureditve, kot so konvencije, sporazumi in protokoli, saj ravno sposobnost letenja združuje več držav in narodov, ker se premik od točke A do točke B neizmerno hitreje zgodi, kot v časih brez letečih transportov. Veliko vlogo,tako v mednarodnem javnem letalskem pravu kot v mednarodnem civilnem letalskem pravu, imajo različne mednarodne vladne in nevladne organizacije, ki skrbijo za čim bolj varen, ekonomičen, hiter transport, pa tudi za čim bolj sodobno urejeno infrastrukturo in navigacijo namenjeno letalstvu, ter da je vse to čim bolj poenoteno med vsemi uporabniki letalskega prostora. Pomembna je tudi državna suverenost držav nad zračnim prostorom nad svojim teritorijem, ki so jo določile države prav hitro po prvi svetovni vojni, ko so videle, kaj lahko stori vdor sovražnega letala v zračni prostor. Tudi Slovenci smo bili na področju letalstva aktivni in primerljivi s prvimi uspešnimi dosežki. Vedno bolj pa se postavlja v ospredje okoljevarstveno vprašanje, saj promet, še posebej letalski promet, izredno onesnažuje ozračje.
Found in: osebi
Published: 27.09.2018; Views: 2300; Downloads: 154
Fulltext (909,24 KB) |
96. |
97. Mednarodnopravni status JeruzalemaAndraž Slatnar, 2018 Abstract: Mesto Jeruzalem je skozi zgodovino igralo pomembno vlogo med tremi abrahamskimi religijami:krščanstvom, judovstvom in islamom. Za vsa tri verstva predstavlja sveto mesto in ima poseben kulturno-zgodovinski pomen, saj naj bi pomenilo tako njihovo stičišče, kot tudi mirno sobivanje v medsebojni toleranci. Žal pa je Jeruzalem v samem središču izraelsko-palestinskega konflikta, saj si ga obe strani lastita zaradi njegovega položaja. Oboji si ga namreč želijo za prestolnico svoje države in nihče pri tem ni pripravljen popuščati. Tudi ko se dolgotrajna pogajanja vendarle premaknejo v želeno smer, pa na koncu bodisi zaradi pritiskov javnosti bodisi zaradi zunanjih vplivov (kot je odpiranje tujih veleposlaništev v mestu) vsa prizadevanja padejo v vodo in sprta protagonista se zopet znajdeta vsak na svojem bregu.Pričujoče diplomsko delo bo skušalo na karseda nepristranski način predstaviti pravni položaj Jeruzalema, ki je v mednarodni skupnosti sporen, podvržen različnim razlagam in v nemilosti vsakokratnega menjavanja vladajočih elit tako doma kot v tujini. Ob tem se bo še posebej ozrlo na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ameriško veleposlaništvo preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar je še dodatno zaostrilo napetosti na tem območju in skrhalo že tako šibek mir med glavnima akterjema.
Found in: osebi
Published: 05.10.2018; Views: 2940; Downloads: 193
Fulltext (1,67 MB) |
98. |
99. |
100. |
