101. Zunanja politika Ljudske Republike KitajskeMihael Žgajnar, 2018 Abstract: Zunanja politika je izrazito večplasten pojem, ki se zdi na prvi pogled vsakomur jasen in razumljiv, ob podrobnejši analizi pa hitro spoznamo, da ima izredno kompleksno vsebino, ki jo le redki resnično poznajo in obvladajo. Za potrebe tega diplomskega dela sem najprej razčlenil bistvo te vsebine, nato pa na njegove posamezne komponente apliciral primer Ljudske republike Kitajske, kar je že tako zapleteno podlago še dodatno popestrilo. Osrednji del diplomske naloge se osredotoča na zgodovino, državno in politično ureditev ter prakso določanja in izvajanja zunanje politike LR Kitajske, njen geopolitični položaj, nacionalne interese in cilje ter sredstva, s katerimi jih skuša doseči. Po predstavitvi vseh ključnih vidikov kitajske zunanje politike pa se naloga posveti še konkretnim primerom zunanjepolitičnih odnosov s posameznimi državami in mednarodnimi organizacijami na regionalni in svetovni ravni. V zaključku sem se lotil še najbolj zanimivega, a strokovno najbolj nehvaležnega opravila - napovedovanja prihodnjega razvoja zunanje politike LR Kitajske, ki bo gotovo iz leta v leto bolj vplivala na mednarodno skupnost, katere del smo vsi prebivalci tega planeta.
Found in: osebi
Published: 30.10.2018; Views: 2440; Downloads: 158
 Fulltext (642,58 KB) |
102. Pravica do državljanstva in apatridnostSabina Gorenc, 2018 Abstract: Pri državljanstvu gre za razmerje med državo in posameznikom z določenimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Če pa državljanstva posameznik nima ali ga izgubi, ostane brez pravic in dolžnosti, ki mu kot državljanu pripadajo. Tako mu je pogosto onemogočen dostop do temeljnih civilnih, političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic. V želji, da posamezniki brez državljanstva ne bi bili prikrajšani za minimalni obseg pravic, povezanih z državljanstvom, je mednarodna skupnost leta 1954 oblikovala Konvencijo o statusu oseb brez državljanstva, kasneje, leta 1975, pa še Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva, in sicer z namenom, da bi preprečila nastanek tistih pojavov, ki lahko povzročijo apatridnost. Ker pa se države same odločijo, ali bodo pristopile h konvencijam, jih ratificirale in posledično svoje notranje pravo uskladile z obveznostmi, ki iz njih izhajajo, je relativno malo držav pristopilo k ratifikaciji teh dveh konvencij, čeprav je problem apatridnosti velik. Slovenija je ratificirala Konvencijo iz leta 1954 in njen Zakon o državljanstvu teži k načelu apatridnosti, kar tudi po mednarodnem pravu posameznikom zagotavlja varnost, da ne ostanejo brez statusa državljana. Dogaja pa se, da se tudi tiste države, ki so podpisnice konvencij, ne držijo vedno smernic in mednarodnih določil in človekovih pravic ne postavljajo pred zahteve državne suverenosti. Mednarodno pravo posamezniku ne ponuja pravnega sredstva ali rešitve v primerih, kjer je pravica do državljanstva kršena. Zato se kaže potreba po nujni regulaciji vprašanja državljanstva na mednarodni ravni, saj je naturalizacija za te ljudi najboljša rešitev. Predvsem so potrebni hitri in tudi med državami usklajeni postopki ugotavljanja brez državljanstva, ki so predpogoj za dostop do pravic, določenih v Konvenciji iz leta 1954. Trenutna možnost, ki jo ima mednarodna skupnost, je, da v okviru različnih pogajanj vrši pritisk na posamezno državo, kar lahko ugodno vpliva na odpravo kršitev, spodbudi državo, da ratificira konvenciji in vzpostavi postopke določanja ter zaščito teh oseb.
Found in: osebi
Published: 30.10.2018; Views: 2186; Downloads: 157
Fulltext (394,46 KB) |
103. Širitev terorizma in poostritev nadzora na schengenskem območjuKaja Bitežnik, 2018 Abstract: Terorizem se ni rodil pred stoletji ali tisočletji, terorizem smo rodili ljudje. Prav zato lahko rečemo, da je star toliko kot človeštvo in raste ter se razvija skupaj z nami. Beseda terorizem ali terorist prebudi v nas strah in skrb po obvarovanju ter zaščiti svojih bližnjih, pred očmi se nam prikažejo slike, s katerimi nas vsakodnevno preplavljajo mediji. Teroristični napadi, ki so postali že stalnica, so zajeli tudi Evropo. Države članice EU so uvidele, da morajo pri problematiki nezakonitega priseljevanja in vedno večji ogroženosti s strani terorističnih napadov v Evropi stopiti skupaj. Podpisanih je bilo več pogodb v povezavi s tem, najpomembnejša pa je Pogodba o schengenskem območju. Države pogodbenice se dandanes soočajo s problematiko glede poostritve nadzora na zunanjih schengenskih mejah, saj se k nam priseljuje vedno več migrantov, hkrati pa tudi povečuje stopnja nevarnosti za napade, predvsem teroristične. Ali je to dvoje povezano, lahko le ugibamo, vsekakor pa si želimo živeti čim mirneje in varneje. V nadaljevanju želim podrobneje predstaviti terorizem in kar je z njim povezano, ter kakšne ukrepe je glede tega in glede varnosti svojih državljanov sprejela Evropa. Analizirala bom razvoj terorizma in predstavila najpomembnejše pogodbe, ki so pripeljale do podpisa schengenske pogodbe. Diplomsko delo in tema sta namenjena vsem, ki jih zanima izbrana tematika ter ostalim, ki si želijo izvedeti več o razvoju in širitvi terorizma predvsem na naše ozemlje, ozemlje Evrope.
Found in: osebi
Keywords: terorizem, državne meje, schengen, varnost, diplomska dela
Published: 23.01.2019; Views: 2593; Downloads: 135
Fulltext (528,59 KB) |
104. |
105. |
106. Nujnost privilegijev in imunitet diplomatskih predstavništev in predstavnikovLina Janjić, 2016 Abstract: Namen diplomske naloge je ugotoviti nujnost in potrebnost diplomatskih privilegijev in imunitet ter poskušati odgovoriti na vprašanje, ali bi slednje lahko skrčili, omejili ali celo ukinili. V prvem delu diplomske naloge najprej spoznamo pojem diplomacije in njen razvoj. Ugotovimo, da so se diplomatski privilegiji in imunitete pojavili že zelo zgodaj s pojavom prvih civilizacij, se razvijali skozi zgodovino in končno si ogledamo še sodobno kodifikacijo s poudarkom na Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih. Na primerih spoznavamo zlorabo in nespoštovanje diplomatskih privilegijev in imunitet in se sprašujemo, kako zlorabe omejiti. Na podlagi teoretičnih del in praktičnih primerov sklenem, da je kljub občasnim zlorabam institut diplomatskih privilegijev in imunitet nepogrešljiv za nemoteno in objektivno delo diplomatov. Menim, da bi s poseganjem vanje hudo prizadeli delovanje diplomacije.
Found in: osebi
Keywords: diplomacija, diplomatski privilegij, diplomatska imuniteta, zloraba imunitete, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 04.02.2019; Views: 2091; Downloads: 140
Fulltext (1,04 MB) |
107. Od dvostranskega neuspešnega pogajanja k dogovoru o arbitraži med Slovenijo in HrvaškoVito Šaruga, 2016 Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko določitve meje med Slovenijo in Hrvaško z vidika zgodovinskih dejstev, mednarodnopravnih podlag in političnih odločitev. Po osamosvojitvi je med novonastalima državama skoraj dve desetletji potekal dialog glede rešitve spornih vprašanj v zvezi z razmejitvijo ozemlja oziroma določitvijo meje, kjer ta pred tem še ni bila določena. V času pogajanj na bilateralni ravni je kljub zavezi, da bosta državi spoštovali stanje na dan 25. 6. 1991 in reševali spore na miren način ter se pri tem izogibali incidentom,prihajalo do incidentov v Piranskem zalivu, na spornih ozemljih pri Hotizi in ozemljih ob reki Dragonji. Ker kljub izhodiščem Badinterjeve komisije, asistenci uglednih mednarodnih pravnih strokovnjakov, prizadevanju diplomacij in vlad obeh držav ter jasno izraženimpričakovanjemoziroma zahtevammednarodne skupnosti in evropskih institucij na bilateralni ravni ni bilo mogoče doseči sporazumnega dogovora glede ključnih spornih območij na kopnem in določitve meje na morju,sta se državi na podlagi določb Ustanovne listine Združenih narodov, Deklaracije o načelih mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in Helsinške sklepne listine sporazumeli za mednarodno arbitražo. Temeljni namen arbitražnega sporazuma je vzpostavitev učinkovitega mehanizma za mirno rešitev mejnega spora.
Found in: osebi
Keywords: arbitraža, Stalno arbitražno sodišče, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Published: 06.08.2018; Views: 2583; Downloads: 254
Fulltext (2,26 MB)
This document has many files! More...
|
108. Prepoved uporabe sile in ukrepi za ohranitev mednarodnega miru in varnostiSendi Pegan, 2018 Abstract: Diplomsko delo obravnava vprašanje zagotovitve mednarodnega miru in varnosti, s katerim se v zadnjem času sooča mednarodna skupnost. Različni pogledi in interesi, ki nastanejo v odnosih med subjekti mednarodnega prava, pogosto vodijo do konfliktov. Zato si morajo države prizadevati, da razrešijo morebitna nesoglasja na miroljuben način. V svojih mednarodnih odnosih se morajo vzdržati grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov. Paradoks načela prepovedi uporabe sile je, da na eni strani predstavlja splošno in absolutno prepoved uporabe sile v mednarodnem pravu, na drugi strani uporabo sile opravičuje z dvema izjemama - ukrepi Varnostnega sveta za ohranitev oziroma zagotovitev mednarodnega miru in varnosti ter individualno in kolektivno samoobrambo v primeru oboroženega napada. Poglavitni del diplomskega dela zajema načelo prepovedi uporabe sile, njegovo uveljavitev tekom zgodovine, izjemi tega načela, ukrepe za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter nekaj primerov sodne prakse.
Found in: osebi
Keywords: prepoved uporabe sile, mir, Ustanovna listina združenih narodov, kolektivna samoobramba, pravica do samoobrambe, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2852; Downloads: 224
Fulltext (766,31 KB) |
109. Sunitsko-šiitski konflikt v IslamuŽiga Fende, 2018 Abstract: Sunitsko-šiitski konflikt v islamu danes pod vplivom lokalnih in globalnih komunikatorjev pogosto povezujemo z nemiri na Bližnjem vzhodu ter z njihovimi posledicami na globalni ravni. S spori med islamskima verskima ločinama pogojujemo kritične nestabilnosti regije, ki jih lahko na zgodovinskem poltraku opazujemo že vsaj nekaj desetletij, v zadnjem desetletju pa tudi nevarnosti evropski in globalni stabilnosti zaradi finančnega izčrpavanja lokalnih in mednarodnih deležnikov, odpiranja možnosti uporabe orožja množičnega uničevanja, terorističnih napadov ter humanitarne in begunske krize. Vendar pa pregled in zlasti primerjava dogajanja skozi zgodovino in danes kažeta, da sunitsko-šiitski konflikt ni resnično izhodišče z njim povezanih tveganj, ampak predstavlja zlasti orodje za manipulacijo. Verske razlike med suniti in šiiti so same od sebe le v izjemno redkih primerih vnemale boje, hkrati pa so že od začetkov neposredno vpletene v geopolitična, danes pa tudi širše družbena prizadevanja za moč, sredstva in oblast. V rokah lokalnih in globalnih deležnikov se napetosti oblikujejo in vzdržujejo z ustvarjanjem občutkov krivičnosti, ogroženosti in izločanja, pri doseganju interesov pa so že od nekdaj v uporabi različna sredstva za širjenje sporočil. Napetosti so se tako posebej zaostrile od časa množične uporabe medijev, od radija in televizije naprej do današnjih socialnih omrežij. Sunitsko-šiitski konflikt je v obsegu, kot obstaja danes, ustvarjen in upravljan ter vezan na doseganje in vzdrževanje politične moči in oblasti ter iz teh izhajajočih ekonomskih koristi. Ključna deležnika v trenutnih okoliščinah konflikta sta zlasti Savdska Arabija in Iran. Zgodovina nas pri tem uči, da kratkoročni politični in ekonomski interesi pogosto ogrožajo dolgoročno politično in ekonomsko stabilnost, zato bi bilo ključnega pomena narediti manipulacije bolj transparente ter jim na ta način odvzeti moč. Ključno vlogo pri tem bi morale imeti pristojne stroke in znanosti ter prevzeti iniciativo v komunikaciji z mediji in javnostjo. Tudi zahodni mediji namreč v veliki meri nekritično povzemajo in širijo enostransko interpretacijo dogajanj kot posledico verskih skrajnostih, medtem ko pristojne stroke in znanosti proizvajajo zanimivo majhen obseg recenziranih kritičnih obravnav dogajanja.
Found in: osebi
Published: 14.03.2019; Views: 2675; Downloads: 132
Fulltext (1,28 MB) |
110. Kazenska odgovornost visokih državnih predstavnikovManuel Stankić, 2018 Abstract: Diplomsko delo obsega področje kazenske odgovornosti visokih državnih predstavnikov na nacionalnem in mednarodnem področju, to je predvsem kazenska odgovornost pred tujo sodno oblastjo oziroma jurisdikcijo, torej, kazenska odgovornost pred tujimi sodišči. V delu je zajet zgodovinski razvoj imunitete, prav tako pa bomo spoznali nosilce javnih funkcij, način in trajanje njihovih imunitet in morebitni odvzem imunitete. Pretežni del naloge je osredotočen na kazensko odgovornost visokih državnih predstavnikov pred tujo jurisdikcijo, zato je v tem delu obširnejše obrazložena imuniteta, ki ščiti nosilce imunitet pred kazenskim pregonom, personalna in materialna imuniteta, obseg imunitete ter moţne izjeme. Pomembni so funkcionarji, ki imajo imuniteto iz mednarodnega običajnega prava, kakor je tudi pomembno delo Komisije za mednarodno pravo ILC (International Law Commission) strokovnih poročevalcev R. A. Kolodkina in C. Escobar Hernandez, ki sta s svojimi poročili pripomogla k razvoju prava v smeri kodifikacije prava na področju kazenske odgovornosti pred tujo jurisdikcijo. Prav tako bomo spoznali pomen personalne in materialne imunitete. Skozi diplomsko delo ugotavljam oziroma potrjujem hipotezo, da kazenska odgovornost visokih drţavnih predstavnikov pred tujo jurisdikcijo ni popolnoma kodificirana. V zadnjem delu naloge opišem najteţje oziroma najhujše mednarodne zločine in omenim primer, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič v svoji zgodovini izdalo nalog za aretacijo sudanskega predsednika Al Bashirja, ki ima po mednarodnem običajnem pravu imuniteto rationae personae.
Found in: osebi
Keywords: visoki državni predstavniki, kazenska odgovornost, imuniteta
Published: 04.04.2019; Views: 2065; Downloads: 188
Fulltext (766,87 KB) |
