Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


131 - 140 / 261
First pagePrevious page10111213141516171819Next pageLast page
131.
Svet OZN za človekove pravice
Pia Ternovec, 2019

Abstract: Svet OZN za človekove pravice je medvladno telo Organizacije združenih narodov, ki je bilo ustanovljeno z namenom spoštovanja, spodbujanja in krepitve varovanja človekovih pravic po celem svetu. Nastal je iz prejšnje Komisije za človekove pravice z resolucijo Generalne skupščine 60/251 dne 15. marca 2006, s sedežem v Ženevi (Švica). Sestavlja ga 47 držav članic OZN, ki so s strani Generalne skupščine vanj izvoljene za dobo treh let. Preko posrednega in neposrednega dela poročevalcev specifično pregleduje stanje človekovih pravic v posameznih državah. Diplomsko delo je posvečeno predstavitvi Sveta OZN za človekove pravice, s poudarkom predvsem na delu in problemih. To je storjeno s pomočjo opisne metode, obenem pa se v diplomskem delu skuša potrditi hipotezo, da je Svet OZN za človekove pravice temeljni organ v strukturi OZN, ki je ustanovljen z namenom spoštovanja in priznavanja človekovih pravic po celem svetu. V uvodnem delu je na kratko definiran pojem in pomen človekovih pravic na splošno ter podrobneje analiziran njihov pomen v samem Svetu. V jedru je na kratko predstavljena Organizacija združenih narodov kot temelj za obstoj samega Sveta, vključno s predstavitvijo poglavitnih organov. Nato se preide na bistvo diplomskega dela. Omenjeno je torej delo Sveta OZN za človekove pravice ter številni problemi, ki so ga prizadeli tekom teh let. Eni izmed ključnih problemov so predvsem izstop ZDA iz Sveta, sprejem novih članic, očitek neverodostojnosti, kršitve človekovih pravic s strani Savdske Arabije itd. Soočati pa se je moral tudi z neuspešnim nadzorom stanja človekovih pravic na Kitajskem in še z mnogim drugim.
Found in: osebi
Published: 25.07.2019; Views: 2759; Downloads: 216
.pdf Fulltext (1,05 MB)

132.
Implementacija konvencij za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah
Andrea Žegarac, 2019

Found in: osebi
Published: 25.07.2019; Views: 2269; Downloads: 0

133.
Priznanje Palestine kot države
Deborah Čendak, 2019

Abstract: Načelo pravice narodov do samoodločbe, ki je eno izmed temeljnih načel mednarodnega prava, utemeljuje pravico palestinskega naroda do ustanovitve svoje neodvisne države. Problem Palestine pa se brez dvoma pojavi pri izpolnjevanju kriterijev, ki so določeni v Montevidejski konvenciji o pravicah in dolžnostih držav, ki je ena izmed temeljnih konvencij mednarodnega prava s področja državnosti. Dejstvo je, da so štirje temeljni kriteriji za nastanek neodvisne države stalno prebivalstvo, ozemlje, suverenost in sposobnost vstopiti v odnose z drugimi državami. V dotični diplomski nalogi bodo zgoraj izpostavljeni kriteriji podrobno predstavljeni. V nadaljevanju bom poskušala ugotoviti, ali Palestina izpolnjuje kriterije, ki so mednarodnopravno določeni. Pri tem si bom pomagala s pregledom zgodovine in ozadja izraelsko-palestinskega spora, ki se nadaljuje še danes in ki obenem predstavlja enega izmed najbolj zapletenih konfliktov v zadnjem stoletju. Izpostaviti je potrebno, da je bilo zadnjih stotih letih sprejetih ogromno deklaracij, konvencij, zgodilo se je mnogo pogajanj, podpisanih je bilo nešteto sporazumov, a vendar vsa prizadevanja niso pripeljala do rešitve bližnjevzhodnega konflikta. Podrobneje bom predstavila tudi mnenje mednarodne skupnosti o neodvisni Palestini in poskusila ugotoviti, ali je priznanje Palestine s strani Slovenije sploh smotrno. Bližnjevzhodnemu konfliktu žal še ni videti konca, saj sta obe strani trmasti in vztrajata pri svojih argumentih, popustiti ne želita pod nobeno težo in za nobeno ceno. Dokler se državi ob pomoči mednarodne skupnosti ne bosta uspeli dogovoriti o skupni rešitvi problema, ne bo ne konca ne kraja medsebojnih spopadov in nedolžnih žrtev.
Found in: osebi
Published: 26.08.2019; Views: 1997; Downloads: 192
.pdf Fulltext (1006,52 KB)

134.
Primerjava mediacije v notranjem in mednarodnem pravu
Rebecca Kavčič, 2019

Abstract: Mediacija je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov, pri kateri tretja nepristranska oseba ali skupina oseb (mediatorjev) vodi sprte stranke skozi postopek in jim s svojimi predlogi pomaga doseči sporazum o spornih vprašanjih. Za stranke so bistveni ohranitev moči odločanja, hitrost postopka, nižji stroški in odsotnost stresa. Postopek mediacije se uporablja tako v notranjem kot tudi v mednarodnem pravu. V diplomskem delu je kot notranje pravo obravnavano in uporabljeno nacionalno pravo Republike Slovenije. Bistvena razlika med mediacijo v notranjem in mednarodnem pravu je v pomembnosti mednarodnopravnega načela suverene enakosti držav v povezavi z načelom prostovoljnosti, ki je v mednarodnem pravu ključnega pomena. Razlikujeta se tudi v naravi sporov, ki jih obravnavata, saj so le-ti v mednarodnih mediacijah pretežno politične, v notranjem pravu pa večinoma dejanske in pravne narave. Drugačna sta normiranost postopka in pravni okvir, saj so zaradi odsotnosti enotnega zakonodajalca, pravosodnega organa in izvršilnega organa odnosi v mednarodnem pravu bistveno bolj prepuščeni v oblikovanje subjektom. Razlikujejo se vrste strank in izvajalci mediacije. V mednarodnih sporih so stranke največkrat države in mednarodne organizacije, mediatorji pa tretje države, medtem ko so stranke mediacije v notranjem pravu fizične in pravne osebe, vlogo mediatorjev pa imajo tretje fizične osebe. Na podlagi analitične in komparativne metode se lahko povzame, da sta si postopka na prvi pogled sorodna, cilj obeh je rešiti spor med strankami v konfliktu, vendar ko se poglobimo v strukturo, ugotovimo, da se v pomembnih podrobnostih tudi razlikujeta.
Found in: osebi
Published: 26.08.2019; Views: 1625; Downloads: 151
.pdf Fulltext (814,41 KB)

135.
OZN in problem statusa Palestine ter Jeruzalema
Lucija Osim, 2019

Abstract: Že več desetletij izraelsko-arabski spor predstavlja največji dejavnik destabilizacije Bližnjega vzhoda, ki ima razsežnosti preko meja regije. V jedru spora je Jeruzalem, mesto, ki je razpeto med tremii religijami in ki je okupirano s strani Izraela kljub svojemu posebnemu statusu. Območje bivše mandatne Palestine tako predstavlja ozemlje nenehnih sporov med Izraelci in Palestinci za uresničitev lastnega načela do samoodločbe. Na videz nerešljivo palestinsko vprašanje je bilo s strani mandatne sile Velike Britanije predano novonastali organizaciji OZN, ki naj bi ga razrešila in poiskala pravično rešitev v novem svetovnem redu. ZN so kmalu sprejeli znano delitveno resolucijo, ki še danes predstavlja temelj razrešitve palestinskega vprašanja. Ta je predvidevala nastanek dveh držav z internacionalizacijo Jeruzalema. Vendar zaradi pomanjkanja politične volje in nenehnega spreminjanja stanja s strani Izraela na tleh bivše mandatne Palestine je ta ostala neuresničena. Današnje dogajanje na tistem delu sveta pa ne kažejo na to, da bi v kratkem prišlo do pravične rešitve. V diplomski nalogi bom poskušala na najboljši način z deskriptivnim pristopom in analitično metodo prikazati delovanje OZN in njen prispevek k razrešitvi statusa Jeruzalema in Palestine. Opredelila bom status svetega mesta in Palestine skozi sprejete resolucije OZN ter kritično ocenila (ne)zadostnost delovanja poglavitnega organa, Varnostnega sveta OZN.
Found in: osebi
Published: 26.08.2019; Views: 1786; Downloads: 140
.pdf Fulltext (1,19 MB)

136.
Izbrisani pred ESČP
Sara Drakulić, 2019

Abstract: Predstavljen je primer izbrisanih pred ESČP. To so bili državljani bivših jugoslovanskih republik, ki niso mogli pridobili slovenskega državljanstva. Ker so jim bile zaradi tega kršene človekove pravice, je velik del diplomskega dela posvečen tudi njim. Pri tem sem se osredotočila na njihovo varovanje v mednarodnem prostoru. Namen dela je bil predstaviti, kako pomembno vlogo ima ESČP nasploh in kako je primer izbrisanih vplival na spremembo slovenske zakonodaje. Uporabljena je bila sodna praksa ESČP in US ter slovenska osamosvojitvena zakonodajo, v katero spadajo TUL, UZITUL, ZDRS in ZTuj. Z njo je bila prikazana neurejenost položaja izbrisanih. Statuti mednarodnih organizacij, SDČP, EKČP, Evropska socialna listina, Evropska listina o temeljnih pravicah ter druge mednarodne konvencije so bili uporabljeni v poglavjih o človekovih pravicah. Primerjana je bila različna raven varovanja in kako jih posamezne organizacije sankcionirajo. Rezultati raziskave kažejo na visoko raven mednarodnopravnega varovanja človekovih pravic, še posebej očiten primer tega je ESČP. Njihov doprinos v primeru izbrisanih je bil ključen za ureditev njihovega položaja v Sloveniji. Prav tako je bil s pilotno sodbo storjen pomemben korak k vzpostavitvi odškodninske sheme. Izbrisani predstavljajo prelomen primer v sodni praksi ESČP na področju podeljevanja in urejanja državljanstva, vendar ker je to še vedno večinoma v pristojnosti držav, bodo šele naslednji primeri pred ESČP podrobneje opredelili standarde, ki jih bodo pri tem morale upoštevati države.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 1833; Downloads: 141
.pdf Fulltext (593,54 KB)

137.
Ali so t. i. "mini države" v Evropi (San Marino, Monako, Liechtenstein, Andora, Vatikan) države?
Nika Fister, 2019

Abstract: Diplomsko delo nam predstavi, katere kriterije mora določena entiteta izpolnjevati, da jo mednarodno pravo šteje za državo. To vprašanje je pomembno zlasti za mini države, ki sicer izpolnjujejo kriterije, vendar nekaterih od njih ne v celoti. Pri tem mislimo predvsem na kriterij neodvisnosti, ki ga ne morejo izpolnjevati celostno zaradi določenih posebnosti, kot je na primer protektorsko razmerje. Najbolj pomembni kriteriji državnosti so efektivna vlada, populacija, definirano ozemlje, sposobnost vstopati v odnose z drugimi državami, suverenost, neodvisnost - zadnja dva kriterija nekateri pravniki enačijo. Opazili bomo, da so štiri države v odnosu odvisnosti, ta odnos odvisnosti nastane s pogodbo o protektoratu, ki služi, da močnejša država ščiti šibkejšo, slednja pa ji prepusti del svojih pravic, kot je na primer upravljanje z zunanjo politiko. Kljub temu da država prepusti upravljanje svoje zunanje politike drugi državi in s tem izgubi del svoje suverenosti, še vedno obstaja kot država. Ena od opisanih držav pa je subjekt sui generis. Diplomsko delo temelji na opisni metodi, saj smo tako lahko prišli do ključnega rezultata. V zadnjem delu je z zgodovinsko metodo opisan obstoj mini držav, da smo prišli do rešitve, kako jim je uspelo vrsto let ostati neodvisne. Pri zunanji politiki držav pa je uporabljena primerjalna metoda, da lahko nazorno vidimo izzive majhnih držav. Namen diplomskega dela je raziskati vprašanje, ali so mini države države z vidika mednarodnega prava, cilj pa je s pomočjo literature, člankov in spletnih strani dokazati, da te države so države.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 2171; Downloads: 179
.pdf Fulltext (423,54 KB)

138.
Razmerje med Evropskim sodiščem pravice v Luksemburgu in Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu
Tina Hernec, 2019

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na dva od najbolj obremenjenih mednarodnih sodnih organov - Sodišče EU in Evropsko sodišče za človekove pravice in razmerje med njima. Čeprav sta oba del različnih pravnih sistemov, se v delu varovanja človekovih pravic njune pristojnosti prekrivajo. Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo v okviru Sveta Evrope ustanovljeno prav z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, medtem ko je bila Evropska unija najprej zgolj ekonomska skupnost, v kateri se je šele kasneje pojavila potreba po varovanju človekovih pravic. Glavna pomanjkljivost trenutne ureditve je nekakšna dvojna ureditev, saj so iste človekove pravice različno urejene v različnih pravnih dokumentih in jih posledično nadzorujejo različni organi - v tem primeru celo iz različnih organizacij. Ravno iz tega razloga se že več desetletij pojavljajo težnje, da bi Evropska unija pristopila h Konvenciji o človekovih pravicah. Leta 2014 je Sodišče EU z Mnenjem 2/13 zavrnilo težko pričakovan osnutek za pristop EU k EKČP, ki so ga pripravili predstavniki obeh organizacij. Odločitve Sodišča EU mnogi niso pričakovali in začela so se pojavljati vprašanja, kolikšen je še interes Evropske unije, da pristopi k EKČP.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 1769; Downloads: 143
.pdf Fulltext (1012,45 KB)

139.
Evropsko Sodišče pravice v Luksemburgu
Maša Pikon, 2019

Abstract: Sodišče Evropske unije je sodni organ Evropske unije in eden izmed najbolj zaslužnih organov za poglobljeno integracijo omenjene mednarodne organizacije. Sestavljen je iz 28 sodnikov, torej toliko kolikor ima Evropska unija držav članic. Po izstopu Velike Britanije bo en sodnik manj. Njegov sedež je v Luxembourgu. Ustanovljen je bil leta 1952 s Pariško pogodbo. Ima številne pristojnosti. Odloča o tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti, tožbah proti institucijam EU, najbolj pomembna je pristojnost odločanja v predhodnem postopku odločanja po 267. členu PDEU, saj ima s tem postopkom sodni monopol nad uporabo in razlago prava EU. Vse možne oblike postopkov pred Sodiščem natančno obrazložim. Na drugi stopnji pa odloča o pritožbah zoper sodne odločbe Splošnega sodišča. Poleg pisnega in ustnega dela Sodišča nakažem še težave, s katerimi se je in s katerimi se še danes sooča. Izpostavila sem tri najbolj znane: dolgotrajnost predhodnega postopka in možne rešitve, neizvrševanje sodb ter še vedno oddaljen pristop Evropske unije k Evropski konvenciji človekovih pravic. Evropska unija se je z Lizbonsko pogodbo, ki je leta 2009 stopila v veljavo, pravno zavezala k pristopu omenjene konvencije, a kdaj natančno bo do tega prišlo je težko napovedati.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 2253; Downloads: 162
.pdf Fulltext (718,14 KB)

140.
Varstvo narodnih manjšin v mednarodnem pravu
Tea Stepančič, 2019

Abstract: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po etnični, verski, jezikovni in kulturni identiteti, zaradi svojega nedominantnega položaja pa potrebujejo posebno manjšinsko varstvo, saj splošno varstvo človekovih pravic ne zadostuje. Diplomsko delo obravnava varstvo manjšin v mednarodnem pravu, pri čemer je poudarek predvsem na aktualnem urejanju manjšinskih pravic. Zaradi sprememb mednarodnega režima in nastanka novih držav je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo do nastanka narodnih manjšin v novonastalih in preoblikovanih državah. Zgodovinski razvoj manjšinskih pravic s poudarkom na razvoju v dvajsetem stoletju je obravnavan s pomočjo zgodovinske metode. Manjšinske pravice so se urejale predvsem v okviru mednarodnih organizacij, ki so sklenile več pravnih dokumentov, ki urejajo manjšinsko problematiko. V današnjem času imajo te organizacije zelo pomembno vlogo, saj s svojimi institucijami nadzirajo implementacijo določb, s tem pa tudi vplivajo na razumevanje pojma manjšine. V zadnjem času zaradi povečanega obsega migracij nastajajo nove manjšine, vendar migrantom niso priznane posebne manjšinske pravice, le splošne človekove pravice. Kot posebna manjšina so obravnavana tudi domorodna ljudstva, ki imajo zaradi zgodovinskega konteksta nekoliko drugačno ureditev kot tipične manjšine. S primerjalno metodo so bile primerjane razlike pravic starih manjšin, novih manjšin in domorodnih ljudstev.
Found in: osebi
Published: 19.09.2019; Views: 2131; Downloads: 224
.pdf Fulltext (436,61 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top