141. Problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v SlovenijiAriana Šuc, 2019 Abstract: Diplomska naloga obravnava problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti s kratico "ZMZ-1". V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji pričajoče diplomsko delo, s pomočjo deskriptivne metode, tudi opiše in ponazori. Republika Slovenija je država članica Evropske unije, ki stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, kar bi posledično pomenilo tudi enoten sistem politike mednarodne zaščite ter s tem uveljavitev vsaj enakih minimalnih standardov na področju azila. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce hiter, pravičen in pošten, kar pa v praksi, na žalost, pogosto ne drži. Bistvenega pomena je zavedanje pomembnosti mednarodne zaščite ter soočenja s problemi, s katerimi se na tem področju srečujejo njeni prosilci v Republiki Sloveniji. Nedvomno bi bilo potrebno nameniti večjo pozornost vzdrževanju in zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer, še posebno pri problematiki namestitve mladoletnih tujcev v centrih za tujce (tistih s spremstvom, kot tudi brez spremstva). Prav tako še vedno ni bila sprejeta sistemska oblika nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva. V praksi je nadalje zaznati problem s čakanjem na sprejem prošenj za mednarodno zaščito. Pojavljajo se tudi problemi z odvzemom prostosti. Dodana vrednost naloge je zagotovo izjava Tamare Erjavec, zakonite zastopnice za mladoletnike (poglavje 5.1.3), ki pojasni svoje stališče ter mnenje do problema sistemske oblike nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva iz svojih lastnih izkušenj, zbranih med delom na omenjenem področju.
Found in: osebi
Published: 19.09.2019; Views: 1704; Downloads: 210
 Fulltext (622,87 KB) |
142. Evropsko državljanstvo s posebnim ozirom na BrexitTeja Zrim, 2019 Abstract: Državljanstvo pomeni pravno vez med posameznikom in državo. Evropsko državljanstvo je bilo uvedeno leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, in sicer s takratnim 17. členom PES. Evropsko državljanstvo pomeni dopolnitev nacionalnega državljanstva, kateremu je evropsko akcesorno. Sodišče Evropske unije je v sodbi Grzelczyk povedalo, da evropsko državljanstvo pomeni temeljni status državljanov držav članic. Danes pravice državljanov ureja PDEU. Pravice evropskih državljanov so pravica do prostega gibanja in prebivanja, aktivna in pasivna volilna pravica, diplomatska in konzularna zaščita, komuniciranje z organi Evropske unije, prepoved neposredne in posredne diskriminacije. Velik vpliv na razvoj ima Sodišče Evropske unije s svojo sodno prakso. Najpomembnejša odločitev Sodišča Evropske unije na področju državljanstva je, da je določba, ki podeljuje pravico do prostega gibanja in prebivanja, neposredno uporabljiva. Brexit se je začel z referendumom 23. 6. 2019, ko se je večina Britancev odločila za izstop iz Unije. Britanska vlada je nato uradno sprožila 50. člen PEU. Med Združenim kraljestvom in Evropske unijo je bil sklenjen Ločitveni sporazum, ki so ga trikrat zavrnili v britanskem parlamentu. Posledično je britanska stran zaprosila za podaljšanje Brexita do 31. oktobra 2019. V primeru Brexita brez dogovora bodo trpele pravice državljanov, ki jih je potrebno zaščititi.
Found in: osebi
Published: 23.09.2019; Views: 2102; Downloads: 126
Fulltext (473,95 KB) |
143. Primerjalna analiza sodbe v zadevi Karadžić, sodbe v zadevi Bemba in t. i. rezidualnega mehanizmaNika Brezovar, 2019 Abstract: V diplomskem delu smo predstavili Mednarodno kazensko sodišče (ICC), Mednarodno kazensko sodišče za območje bivše Jugoslavije (ICTY) in t. i. rezidualni mehanizem, ki je slednjega po prenehanju mandata nadomestil. Začeli smo s splošno predstavitvijo mednarodnega kazenskega prava in njegovega razvoja, ki je vodil najprej do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije, kasneje pa do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča. Sodišči smo v nadaljevanju opisali in njuno delovanje v praksi ponazorili z analizo dveh sodb, in sicer sodbe v zadevi Bemba za Mednarodno kazensko sodišče in sodbe v zadevi Karadžić za Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Nadaljevali smo z opisom rezidualnega mehanizma in s ponazoritvijo delovanja z analizo sodbe v pritožbenem postopku v zadevi Karadžić, in nato ugotavljali ali je rezidualni mehanizem učinkovito nadomestil Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Diplomsko delo smo zaključili s primerjavo analiz obeh sodb in primerjavo Mednarodnega kazenskega sodišča ter rezidualnega mehanizma. V diplomskem delu je torej opisano delovanje treh sodnih institucij, ki delujejo na mednarodni ravni, delovanje v praksi pa je ponazorjeno z analizo sodb. Namen dela je ugotoviti neodvisnost njihovega delovanja in uspešnost nadomestitve specializiranih sodišč z rezidualnim mehanizmom. Potrditev slednjega in ugotovitev, da je primerjanje njihove neodvisnosti nesmiselno sta podani v zadnjih poglavjih diplomskega dela.
Found in: osebi
Keywords: kazniva dejanja, mednarodna kazenska sodišča, genocid, analiza sodb
Published: 29.10.2019; Views: 1932; Downloads: 123
Fulltext (635,12 KB) |
144. |
145. Mednarodnopravni status t. i. mini držav v OZNNena Križman, 2019 Abstract: Status Andore, Liechtensteina, Monaka, San Marina in Vatikana, evropskih t.i. mini držav je bistvo obravnavane vsebine tega diplomskega dela. Ker se te države po svojem opisu razlikujejo od drugih držav, dobimo o njihovem statusu zapisanih kar nekaj različnih mnenj. Da po svoji velikosti spadajo med najmanjše države sveta, je edino skupno strinjanje, ki ga je mogoče na prvo oko zaslediti. S primerjalno metodo različnih definicij teoretikov lahko ugotovimo, da kljub nekaterim zanikanjem lahko te mini države tretiramo kot suverene in neodvisne države. Neko skupno stališče o nastanku države, kot osebe mednarodnega prava, je podala že Konvencija iz Montevidea, ki določa štiri pogoje, kateri morajo biti izpolnjeni, zato da lahko neko tvorbo imenujemo država. Te bi lahko razdelili na dva dela, kjer prvi del, ki je sestavljen iz prvih treh točk člena, ponazarja dejanski nastanek države in na drugi del, ki je sestavljen iz samo ene, četrte točke, ki poudarja zmožnost sklepanja odnosov med državami. Sposobnost sodelovanja pa podaja državi neko priznanje, da je enakopravna članica v mednarodnem svetu oz. da je pridobila statusu subjekta mednarodnega prava, kar pomeni da je sprejeta kot suverena in neodvisna članica mednarodne skupnosti. Mednarodno sodelovanje teh držav se kaže v članstvu različnih mednarodnih organizacij. V tem primeru je opisana OZN, v kateri imajo status držav članic vse državice, razen Vatikana, ki je s pomočjo Svetega sedeža pridobil status stalnega opazovalca. Po UL OZN imajo vse države status enakopravnih članic.
Found in: osebi
Published: 29.10.2019; Views: 2179; Downloads: 140
Fulltext (447,35 KB) |
146. Članstvo in delovanje Republike Slovenije v univerzalnih mednarodnih organizacijahKarin Nešić, 2019 Abstract: Mednarodne organizacije so ustanove, ki jih ustanavljajo različne organizacije, institucije in posamezniki, s pomočjo katerih uresničujejo svoje ali skupne interese na mednarodni ravni. Razvoj mednarodnih organizacij po navedbah nekaterih avtorjev sega daleč v zgodovino, medtem ko so drugi mnenja, da so se prave oblike začele kazati v času Vestfalskega miru. Kljub vsemu pa so se avtorji poenotili, da se je razcvet mednarodnih organizacij pojavil v 20. stoletju, zaradi dogodkov v prvi in predvsem drugi svetovni vojni. Mednarodne organizacije delimo po različnih kriterijih, glede na ustanovitelja, geografski kriterij, področje delovanja in oblike odločitev, ki jih sprejemajo. Glede na geografski kriterij se loči regionalne in univerzalne organizacije, ki so tudi glavni predmet obravnave v diplomskem delu. Vsaka organizacija ima svojo strukturo in organe, cilji in naloge pa so opredeljeni v ustanovni listini. Država z vstopom v mednarodno organizacijo izgubi del suverenih pravic in deluje na podlagi pravil organizacije, prav tako mora spoštovati ustanovno listino in pravne akte. Diplomsko delo bo skušalo predstavit ugotovitve o članstvu in delovanju Slovenije v 21 izbranih univerzalnih mednarodnih organizacijah, torej tistih ki so dostopne za članstvo vsem državam sveta. Med te spada tudi 15 specializiranih agencij OZN.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 1882; Downloads: 125
Fulltext (774,21 KB) |
147. Varnost v mednarodnem in domačem zračnem prostoruLjubica Nikolić-Marić, 2019 Abstract: Letalstvo in varnost sta nerazdružljiva. Zračni promet se brez strogih pravil, ki zagotavljajo visoko raven varnosti, ne bi mogel razviti. Varnost v zračnem prometu in mednarodno sodelovanje spadata torej skupaj. Minimalne varnostne standarde, na svetovni ravni, določa Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). Lahko rečemo, da razvoj civilnega letalstva sega že v 9. stoletje, ko so na Kitajskem iznašli krila za letenje. V 17. stoletju se srečamo z zametki aeronautike in s prvimi prevoznimi letečimi baloni v Franciji. Leta 1855 se začneta že uporabljati besedi letalstvo in letalo. Razvoj letalstva sega v obdobje 1. in 2. svetovne vojne. Nagel razvoj komercialnega letalstva pa je sledil po 2. svetovni vojni. V Evropi je oblikovanje skupnega trga zračnega prevoza zahtevalo, da se potniku zagotovi enotna in visoka raven varnosti, ne glede na to, kjer v Evropski uniji leti. Nacionalne predpise so torej nadomestili skupni predpisi, katerih izvajanje je obvezno. Skupni predpisi o varnosti v civilnem letalstvu sledijo standardom in priporočilom, ki jih je sprejela ICAO, pogosto pa so tudi strožji. Njihov splošen namen je preprečevanje nesreč, čim više v verigi. Temeljijo pa na odgovornosti pristojnih deležnikov in nadzoru nad njimi. Sledi nastanek Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA ).V nalogi bo predstavljen sam pojem zračnega prometa in zagotavljanje njegove varnosti, predstavljena bo politika in zakonodaja na področju upravljanja zračnega prometa ter analiza podatkov (količina zračnega prometa, varnost v zračnem prometu, učinkovitost upravljanja zračnega prometa).
Found in: osebi
Published: 29.10.2019; Views: 1513; Downloads: 124
Fulltext (2,14 MB) |
148. Členi ILC o odgovornosti držav za mednarodna protipravna ravnanja in njihova pravna naravaLaura Samec, 2019 Abstract: Temeljni nalogi Komisije za mednarodno pravo sta kodifikacija in progresivni razvoj mednarodnega prava. Pri svojem delu Komisija ugotavlja, kaj je pravzaprav pravo, oziroma katera pravila lahko smatramo kot norme običajnega mednarodnega prava in nato skozi proces kodifikacije neko področje celovito in sistematično uredi. Področje odgovornosti držav je ena izmed najpomembnejših in najzahtevnejših tem, ki jih je Komisija preučevala in rezultat njenega dolgoletnega dela predstavljajo Členi o odgovornosti držav za mednarodno protipravna ravnanja. Glede njihove pravne narave se porajajo številna vprašanja, predvsem ali odražajo ustaljeno prakso med državami in je njihova narava zavezujoča. Mnenja so danes še vedno deljena, čeprav so Členi o odgovornosti držav v praksi vse pogosteje omenjeni in uporabljeni. Nekatere države zagovarjajo stališče, da predstavljajo avtoritativna pravila s področja odgovornosti držav in bi bilo njihovo besedilo smotrno pretvoriti v konvencijo in s tem utrditi njihovo zavezujočo naravo, spet druge pa so mnenja, da se praksa med državami glede njih še ni dovolj razvila. Ne glede na njihovo usodo, pa je gotovo, da so Členi o odgovornosti držav za mednarodno protipravna ravnanja pomembno vplivali na mednarodno sodno prakso in literaturo. Meddržavno sodišče, ki ima pristojnosti izdajati inter partes pravno zavezujoče sodne odločbe, je v svojih sodbah nemalokrat navedlo pravila in načela, povzeta v omenjenih členih, kar jim daje le še večjo veljavo in avtoriteto.
Found in: osebi
Published: 30.10.2019; Views: 2170; Downloads: 182
Fulltext (843,83 KB) |
149. Primer sirskega begunca v Sloveniji, v luči pravice do azilaSanja Zajc, 2019 Abstract: Diplomsko delo natančneje obravnava pravico do azila, za katero je danes bolj uveljavljen izraz mednarodna zaščita, pomen obeh besed pa je enak. Pogovorno je izraz "azil" še vedno v uporabi, pravna terminologija in pravni akti pa se poslužujejo izraza mednarodna zaščita, zato smo tudi sami tekom diplomske naloge uporabljali ta izraz. Evropo je leta 2015 prizadela največja begunska kriza, ki je za sabo pustila več kot milijon beguncev in posledično tudi veliko število prošenj za mednarodno zaščito. Evropska unija si z razvijanjem skupnega evropskega azilnega sistema že od leta 1999 prizadeva, da bi takšne situacije kar najbolje obvladala. Sprejete so bile številne uredbe in direktive, ki določajo položaj beguncev, vse pa temeljijo na najpomembnejšem mednarodnopravnem aktu na tem področju v zgodovini, to je Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. V nalogi sem smo na kratko predstavili začetke ureditve področja mednarodne zaščite, ki so temelj današnje ureditve, tako na mednarodnem kot tudi na nacionalnem področju. Posebno pozornost smo namenila postopku za pridobitev mednarodne zaščite in tudi pravicam in dolžnostim prosilcev za mednarodno zaščito, kot jo pozna Zakon o mednarodni zaščiti. Diplomsko delo se zaključi s predstavitvijo sirskega begunca Ahmada Shamieha, ki je v Slovenijo vstopil v času begunske krize po begunskem koridorju in pri nas zaprosil za mednarodno zaščito. Primer je v Sloveniji požel ogromno pozornosti in dvignil veliko prahu v medijih, na političnem področju in tudi v civilni družbi.
Found in: osebi
Published: 30.10.2019; Views: 1682; Downloads: 134
Fulltext (807,29 KB) |
150. Prečkanje morske meje EU - schengen, slepi potniki in migrantiMartina Dodič, 2019 Abstract: Schengenski režim je pravni red, vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov, sklenjenih v luksemburški vasici Schengen. Namena sporazumov sta odprava notranjih mejnih kontrol za vse osebe, ki se nahajajo znotraj meja držav EU, in krepitev skupnih zunanjih meja z nečlanicami oz. tako imenovanimi tretjimi državami. Svobodno gibanje na ozemlju držav članic zahteva okrepljeno sodelovanje organov, ki izvajajo varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na kopnem in na morju. Kontrola morske površine in mejni prehodi na morju zahtevajo izjemno pripravljenost organov pregona in mednarodno sodelovanje. Največja grožnja čolnov, ki prevažajo migrante iz Afrike, je poskušanje doseči evropske meje, enako kot velja za slepe potnike, ki počnejo isto, vendar na drugačne načine. Ne toliko zaradi njihove fizične prisotnosti na krovu plovila in posadke, temveč zaradi posledic korakov, ki jih naredijo na zemlji EU. Toda sodelovanje, razumevanje in izmenjava informacij med različnimi stranmi je še en pomemben korak k nadzoru problematike slepih potnikov in migrantov. Kljub najboljšim usklajenim prizadevanjem na ladji, pristaniških terminalih, podjetij, drugih organizacij in držav bo določenim posameznikom občasno še vedno uspelo doseči cilj. Vendar pa bi bilo mogoče zmanjšati pogostost takšnih oseb, in sicer z onemogočanjem dostopa na ladje, ter narediti svet bolj hvaležen za vse.
Found in: osebi
Keywords: nelegalni migranti, meja na morju, schengenska meja, slepi potniki
Published: 30.10.2019; Views: 2330; Downloads: 149
Fulltext (1,31 MB) |
