51. Problematika "predhodnih vprašanj" pred sodiščem EU v LuksemburguVanessa Marcola, 2016 Opis: Postopek predhodnega odločanja je nedvomno eden izmed temeljnih gradnikov delovanja Evropske unije, saj z dialogom med avtonomnimi pravnimi redi držav članic in pravnim redom Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava in s tem omogoča doseganje ciljev evropske integracije.V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična analiza razmerja med pravom Unije in nacionalnim pravnim redom držav članic, sledi ji analiza vloge nacionalnega sodnika v EU ter pomen in namen postopka predhodnega odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere postopkovne posebnosti in pravila glede uporabe instituta predhodnega odločanja. Predstavljena je razlika med pravico in dolžnostjo uporabe instituta predhodnega odločanja ter negativne posledice, ki zadenejo državo, ki ne sproži referenčnega vprašanja, čeprav bi ga morala. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni še učinki odločbe sodišča EU,s katero slednje odgovori na referenčno vprašanje.Veliko postopkovnih pravil oziroma njihovih izjem ni določenih s pozitivno zakonodajo, temveč so se oblikovala s pomočjo sodne prakse Sodišča EU. Tako tudi za postopek predhodnega odločanja veljajo določene izjeme glede pravice in dolžnosti uporabe instituta. Razpršenost pravil in velik vpliv sodne prakse lahko štejemo za eno večjih ovir pri soočanju nacionalnih sodnikov z uporabo instituta predhodnega odločanja, predvsem tistih, ki izhajajo iz mlajših držav članic in prava EU niso toliko vešči. Navedeno lahko predstavlja velik problem v smislu zagotavljanja pravne varnosti in kršenja temeljnih pravic državljanov EU. Poleg tega nacionalnemu sodišču, ki opusti dolžnost uporabe instituta predhodnega odločanja,grozijo različne negativne sankcije.Čisto na koncu diplomskega dela je predstavljena uporaba instituta predhodnega odločanja s strani slovenskih sodišč. Slovenija je do konca leta 2016 vložila skupaj 16 referenčnih vprašanj, od tega dve s predlogom za obravnavanje po nujnem postopku. Največ predlogov je bilo Sodišču EU posredovanih na podlagi tretjega odstavka 267. člena PDEU, kar jasno kaže, da nacionalna sodišča,vsaj sodišča nižje instance,niso naklonjena uporabi instituta predhodnega odločanja. Enak trend lahko zasledimo pri vseh mlajših državah članicah. Elementov, ki vplivajo na aktivnost nacionalnih sodišč pri sprožanju predhodnih vprašanj,je veliko in niso vsi v enaki meri izraženi v vseh državah članicah, zato je odnos med njimi in številom postavljenih predhodnih vprašanj težko dokazati. Vsekakor pa je treba predstavljene elemente ozavestiti in njihov vpliv kar se da omejiti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: enotna razlaga prava, predhodno odločanje, Evropska Unija
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2615; Prenosov: 223
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
52. |
53. |
54. Obveznost mednarodnega humanitarnega prava za zasebna vojaška in varnostna podjetjaAlenka Bončina, 2017 Opis: Na področju oboroženih spopadov se z razvojem civilizacije pojavljajo tudi novi pravni izzivi. Eden izmed tovrstnih aktualnih izzivov je uporabnost mednarodnega humanitarnega prava za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij in njihovega osebja. S svojo vedno večjo prisotnostjo v mednarodnem prostoru in sodelovanjem z državami, so le ti povzročili pravno zmedo in dvom v zadostnost in ustreznost obstoječih pravil mednarodnega humanitarnega prava. V raziskovalnem delu je predstavljeno in utemeljeno, da so zasebna vojaška in varnostna podjetja dolžna spoštovati mednarodno humanitarno pravo. Zaključni sklep celotnega dela pravi, da ni mogoče zaključiti drugače, kot da kažejo vsa ugotovljena dejstva na to, da so dosedanja pravila mednarodnega humanitarnega prava zadostna in ustrezna tudi za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij pod pogojem, da so vsi vpleteni z njimi ustrezno seznanjeni in da se jih ustrezno razlaga v skladu z napisanimi komentarji k posameznim pravilom Ženevskih konvencij in dodanim protokolom v katerih je podrobno opisan tudi izvor, namen in zgodovinski proces nastanka posameznih pravil. Pravila odrejajo dolžnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava tudi za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij in njihovega osebja ter določajo njihovo odgovornost. V delo je vključen tudi precedenčni primer sojenja osebju zasebnega varnostnega podjetja pred ameriškim sodnim organom iz leta 2017.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno pravo, Ženevska konvencija, zasebno varovanje, človekove pravice, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2278; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,09 MB) |
55. Nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine - kot kršitev zavez daytonskega mirovnega sporazumaAnja Zupanc, 2017 Najdeno v: osebi
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, BIH, daytonski mirovni sporazum, ustavno sodišče, aneks IV, ustava, ustavno sodišče, Republika Srbska, magistrske naloge
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2504; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,99 MB) |
56. Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščineLana Nastja Anžur, 2017 Opis: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2801; Prenosov: 155
Celotno besedilo (785,37 KB) |
57. Človekove pravice v primeru Islamske države in vloga OZNNina Bečejac, 2016 Opis: Islam je druga največja vera na svetu in je danes v svetu znana predvsem po svojih odklonskih navadah, glede na preostanek sveta. Muslimanski način življenja v večini primerov ni v skladu z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah. V letu 2014 se je skupina islamskih skrajnežev poimenovala Islamska država in vzpostavila kalifat, ki temelji na šeriatskem pravu. Odločili so se, da bodo do svojega cilja prišli zlepa ali zgrda. Zaradi njihove želje po vsesplošni islamizaciji se sedaj svet sooča s terorističnimi samomorilskimi napadi in usmrtitvami na podlagi diskriminatornih načel ter čaka, kdaj bo kdo ukrepal. Varnostni svet OZN ima pooblastila, da v takšnih primerih urgira, vendar na žalost do sedaj ni bilo storjenega nič. Sprejete resolucije in neskončni pogovori očitno Islamske države ne bodo ustavili. Bo varovanje človekovih pravic in svoboščin ostalo le črka na papirju? To diplomsko delo opisuje načela islama, delovanje Varnostnega sveta in dejanja Islamske države ter se ukvarja z vprašanjem pristojnosti Varnostnega sveta ter njegovimi dejanji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Islamska država, islam, terorizem, Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3288; Prenosov: 165
Celotno besedilo (437,54 KB) |
58. |
59. Prosti pretok delovne sile v Evropski unijiDino Vran, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2913; Prenosov: 188
Celotno besedilo (5,08 MB) |
60. Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditviEva Vučko, 2016 Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2762; Prenosov: 219
Celotno besedilo (825,96 KB) |
