51. Pravni vidiki varstva stvaritev intelektualne lastnineLea Wildmann, 2016 Opis: Vse, kar danes poznamo, je bila nekoč novost. Intelektualna lastnina je področje, ki se nanaša na več različnih panog in ima potrebo po hkratni in medsebojno usklajeni obravnavi pravnih, ekonomskih in poslovnih značilnosti intelektualne lastnine. Pravice intelektualne lastnine preprečujejo drugim, ki so samostojno prišli do enakih rezultatov umske dejavnosti, da bi jih izkoriščali ne da bi imeli dovoljenje imetnika pravice. Z razvojem intelektualne lastnine se je večala tudi potreba po varstvu pravic intelektualne lastnine. Vedeti moramo, kje in kaj želimo zaščititi. Dobro moramo tudi poznati značilnosti različnih postopkov. Varstvo pravic se ob vložitvi potrebne dokumentacije in izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev po večini lahko zagotovi po nacionalni, mednarodni ali po evropski poti, z nekaj izjemami. V diplomski nalogi bom opisala najpomembnejše elemente varstva avtorske in sorodne pravice, varstva industrijske lastnine, kot tudi varstvo topografije polprevodniških vezij in varstvo geografske označbe. S tem bom predstavila običajne procese varstva intelektualne lastnine, ki so v današnjem času nepogrešljivi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, intelektualna lastnina, industrijska lastnina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3390; Prenosov: 230
 Celotno besedilo (839,80 KB) |
52. Mednarodna investicijska arbitraža na podlagi prostotrgovinskih sporazumov Evropske unijeNeža Vončina, 2017 Opis: Mednarodno investicijsko pravo in zaščita tujih investicij sta urejena v mednarodnem pravu z dvostranskimi in večstranskimi naložbenimi sporazumi, ki so nastali iz potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred nepravno razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Tuji investitorji imajo možnost uveljavljanja svojih zahtevkov pred nacionalnimi sodišči države gostiteljice ali pa lahko neposredno vložijo odškodninske zahtevke pred že obstoječimi tribunali institucionalne ali ad hoc arbitraže, omenjeni mednarodni mehanizem pa se imenuje Investor-State Dispute Settlement (ISDS). Sistem mednarodne investicijske arbitraže zagotavlja strankam v sporu avtonomnost pri izbiri arbitražnega tribunala ter postopek, ki je hiter in zaupen. Vendar je praksa zadnjih let pokazala zaprt krog arbitrov, ki izdajajo nekonsistentne arbitražne odločbe, zoper katere ni obstoječega pritožbenega mehanizma. Evropska unija je pri pogajanjih za prostotrgovinske sporazume (CETA, TTIP in EU - Vietnam) tako nakazala smer razvoja mehanizma reševanja naložbenih sporov med tujim investitorjem in državo gostiteljico z uvedbo sistema naložbenega sodišča. Sodišče bo sestavljeno iz sodišča prve in druge stopnje, kjer bodo sodniki vnaprej izbrani s strani pogodbenic in bodo pristojni za reševanje naložbenih sporov na podlagi prostotrgovinskih sporazumov. Strokovne razprave pa nakazujejo nadaljnji razvoj v smeri vzpostavitve mednarodnega naložbenega sodišča, ki bo pristojno za reševanje vseh naložbenih sporov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno pravo, naložbe, investiranje, zunanjetrgovinska arbitraža, CETA, TTIP, EUSFTA, EUVFTA, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2599; Prenosov: 117
Celotno besedilo (817,48 KB) |
53. |
54. |
55. |
56. Pravna regulacija virtualnih valutJure Pfeifer, 2017 Opis: Denar je v zgodovini zavzemal različne oblike: od blagovnega denarja v obliki živine in drugih predmetov, preko kovanega denarja do papirnatega in knjižnega denarja. S tehnološkim razvojem pase je pojavila tudi elektronska oz. digitalna oblika denarja. Ena izmed oblik denarja v širšem pomenu besede so tudi virtualne valute. Čeprav enotne definicije virtualnih valut ni, bi jih lahko označili kot digitalni denar, ki nima položaja zakonitega plačilnega sredstva.Pojav virtualnih valut sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Sprva so bile le del spletnih iger v obliki virtualnega blaga, kasneje pa so postale samostojne platforme. Magistrska naloga obravnava različne sisteme virtualnih valut,in sicer zaprte, hibridne in odprte. Zaradi splošne popularnosti, predvsem pa širše uporabnosti, se naloga osredotoča na odprt sistem, za katerega je značilna zamenljivost virtualnih enot z realnimi denarnimi enotami. Natančneje: osredotoča se na odprto in decentralizirano virtualno valuto, imenovano bitcoin. Ta predstavlja inovacijo tako v finančno-tehnološkem kot tudi v pravnem svetu, saj ustrezna zakonodaja na področju virtualnih valut še ni popolnoma izoblikovana. Magistrska naloga obravnava trenutno stanje pravne ureditve virtualnih valut in jih uvršča v obstoječe kategorije, med drugim v kategorijo finančnih instrumentov, plačilnih sredstev, blaga idr. Primerjalnopravno se obravnava virtualnih valut od države do države močno razlikuje. V ZDA so pretežno obravnavane kot blago, na ravni EU pravna ureditev ni dorečena in je odvisna od posameznih držav članic, ki v večini primerov podajajo zgolj negativne definicije virtualnih valut, torej: da niso zakonito plačilno sredstvo. V nekaterih državah EU jih štejejo za zasebna plačilna sredstva, v drugih za finančne instrumente, medtem ko se v preostalih do statusa virtualnih valut še niso opredelili.Virtualne valute uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj, predvsem v okviru kaznivega dejanja pranja denarja. Magistrska naloga nudi primerjalnopravni vpogled v področje preprečevanja pranja denarja v zvezi z virtualnimi valutami.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2690; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,43 MB) |
57. |
58. Mednarodni prenos sedeža ter statusno preoblikovanje družb v švicarskem in evropskem pravuKatja Petrič, 2017 Opis: Mednarodni prenos sedeža in statusno preoblikovanje družb predstavljata pomembni orodji, ki družbam omogočata čezmejno mobilnost in prilagajanje na zahteve globalnega trga. Magistrska naloga obravnava ureditev na področju čezmejnega prenosa sedeža ter statusnega preoblikovanja družb v EU, Sloveniji in Švici. Družbe s sedežem v EU na notranjem trgu imajo pravico do svobode ustanavljanja na podlagi 49. člena PDEU, kar jim omogoča svobodno izbiro kraja sedeža družbe in s tem tudi prenos sedeža družbe v drugo državo članico. Z Deseto direktivo je EU harmonizirala področje čezmejnih združitev, medtem ko za čezmejni prenos sedeža trenutno ne obstaja ustrezni pravni okvir. Pomembno vlogo na tem področju je imelo Sodišče EU, ki je s sodno prakso nadomeščalo pomanjkljivo zakonodajno ureditev. Pri mednarodnem prenosu sedeža in statusnem preoblikovanju družb nastanejo pomembne posledice za družbenike, upnike in zaposlene, katerim mora zakonodaja nuditi ustrezno pravno varnost. Področje mednarodnih statusnih preoblikovanj in prenosa sedeža v Švici ureja zakon IPRG. Kljub temu da Švica ni pristopila k EU, pa je z EU sklenila številne sporazume, ki so približali švicarsko pravo pravu EU. V nalogi smo preučevali, ali obstaja sporazum, ki bi Švici zagotavljal svobodo ustanavljanja, kakršna izhaja iz 49. člena PDEU. Analiza in primerjava zakonodaje sta pokazali pomemben vpliv prava EU na zakonodajo na področju mednarodnega statusnega preoblikovanja družb v Švici.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2650; Prenosov: 215
Celotno besedilo (693,69 KB) |
59. |
60. |
