21. Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klientaLidija Koritnik, 2022 Opis: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 507; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
22. Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspottingMaša Ošabnik Plemelj, 2022 Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem.
V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 667; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,45 MB) |
23. Vpliv miselnih napak na vedenjeDarja Tahirović, 2022 Opis: Kognitivno-vedenjska terapija se ukvarja z razumevanjem, kako so dogodki in izkušnje interpretirani, ter z identifikacijo in spreminjanjem izkrivljanj ali pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri kognitivni obdelavi. Avtomatske misli so eden osnovnih pojmov kognitivne terapije in so značilne za vse ljudi. Običajno se pojavijo samodejno, spontano. Te misli so tik pod površjem zavestnega mišljenja. Z drugimi besedami, to je naš notranji govor. Če so avtomatske misli glede na situacijo napačno izpeljani zaključki, potem govorimo o miselnih distorzijah ali miselnih napakah. Te miselne napake se pojavljajo v našem negativnem notranjem dialogu, negativen notranji dialog pa je lahko krivec za naša disfunkcionalna vedenja.
V diplomski nalogi raziskujemo vpliv miselnih napak na vedenje ljudi. Ljudje se zaradi vsakodnevnih obveznosti, različnih situacij, ki se nam zgodijo, različnih čustev, ki jih doživljamo ob tem, pogovarjamo sami s sabo pozitivno ali pa negativno. Od tega je odvisno potem tudi naše vedenje. Zato smo želeli preveriti, kako ljudje razmišljajo in kako se vedejo.
V teoretičnem delu najprej navedemo teoretična izhodišča kognitivno-vedenjske terapije, opišemo avtomatske misli in miselne napake. V nadaljevanju predstavimo notranji govor in vrste negativnega notranjega govora. Zadnji del teoretičnega dela se nanaša na človekovo vedenje. V empiričnem delu predstavimo rezultate, zbrane s polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati predstavljajo odgovore petih udeležencev, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Z analizo podatkov smo lahko potrdili domnevo, da imamo ljudje v osnovi bolj negativen notranji dialog, ki vpliva na bolj nefunkcionalna vedenja. Ugotovitve kažejo, da miselne napake povzročajo, da vidimo sebe, druge, različne situacije in prihodnost popačeno, nerealno in zato se posledično vedemo samodestruktivno oziroma nefunkcionalno. Rezultati so potrdili, da uporaba kognitivno-vedenjskih tehnik večini udeležencev pomaga pri zaznavi in spreminjanju negativnega notranjega dialoga in posledično pripomore k bolj funkcionalnemu vedenju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: miselne napake, avtomatske misli, iracionalna prepričanja, notranji dialog, funkcionalno vedenje, disfunkcionalno vedenje, kognitivno vedenjska terapija, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 593; Prenosov: 72
Celotno besedilo (751,12 KB) |
24. Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientomRomana Zupan, 2022 Opis: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,31 MB) |
25. Vloga terapevtskega psa v svetovalnem procesu pri mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami - študija primeraAnita Pertoci, 2022 Opis: Vse več otrok se sooča z vedenjskimi in čustvenimi težavami in le ti v skrajnem primeru pristanejo v vzgojnih domovih. Otroci s travmatičnimi izkušnjami imajo najpogosteje tudi težave pri komunikaciji, učenju in odnosu z vrstniki. Eden od načinov, kako lažje odpreti srca teh otrok in jim pomagati skozi stiske, so terapije s pomočjo živali. Že v šestdesetih letih 20. stoletja je otroški psihoterapevt Boris Levinson predlagal uporabo živali kot so-terapevtov, saj naj bi pomagale prebiti led pri tistih osebah, ki se težko odprejo. Kasneje so tudi znanstveno dokazali, da psi v svetovalnih procesih pripomorejo k hitrejši učinkovitosti še na veliko drugih načinov.
Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih živali ne obsojajo, zato so ob njih sproščeni. Z božanjem živali se stimulira sproščanje oksitocina, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi. Pozitivne lastnosti pasjega karakterja in vedenja lahko izkoristimo v psihosocialnem svetovanju pri otrocih in mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Ti otroci so že zaznamovani s slabimi življenjskimi izkušnjami in so razvili različne obrambne mehanizme, ki niso družbeno sprejemljivi. Pes v svetovalnem procesu predstavlja medij, ki jim poleg fizične sprostitve nudi še pozitivne izkušnje na področju samokontrole, motiviranosti, sodelovanja, vodenja, opazovanja in samokritičnosti.
V diplomski nalogi na praktičnem primeru predstavimo, kako pes, kot pomočnik svetovalca, vpliva na mladostnika z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter na sam proces svetovanja. Uporabili smo raziskovalno metodo študijo primera in se osredotočili na posamezni primer. Raziskava je kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih dokazov. Pokazala je, da je v svetovalnem procesu vloga psa, kot so-terapevta izrednega pomena, v smislu podpore svetovalcu, kar bistveno pripomore k uspešnosti svetovalnega procesa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: terapija s pomočjo živali, psihoterapija, psihosocialna pomoč, mladoletniki, vedenjske težave, čustvene težave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 554; Prenosov: 32
Celotno besedilo (696,55 KB) |
26. Čustvena regulacija in kakovost partnerskega odnosaJaka Kovačič, 2022 Opis: V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je povezava med čustveno regulacijo in kakovostjo partnerskega odnosa ter le-to raziskali s kvalitativno metodo s polstrukturiranimi intervjuji med posamezniki, ki se izobražujejo za psihosocialne svetovalce, in laiki na tem področju. V raziskavi je sodelovalo devet posameznikov, ki so v partnerski zvezi vsaj dve leti. Zanimalo nas je, na kakšen način se lotevajo čustvene regulacije v partnerskem odnosu, kakšen pomen ji pripisujejo in kakšne so njihove miselne vsebine v procesu čustvene regulacije. Ugotavljali smo, kako to doživljajo in kako pomembna prvina se jim zdi regulacija lastnih in partnerjevih čustev. Vsem sodelujočim se je zdela tematika relevantna, saj jo večina smatra kot enega ključnih elementov kakovostnega partnerskega odnosa.
Zanimali so nas načini, kako se posamezniki lotevajo čustvene regulacije kot načina, brez predhodne razlage definicije čustvene regulacije. Strategije za uravnavanje lastnih čustev so bile misli in vedenja. Prve so se nanašale na umiritev in osmišljanje situacije, slednja pa na komunikacijo, umik in fizično aktivnost. S temi načini so posamezniki regulirali svoje čustvene odzive in ohranjali zdravo čustveno klimo v partnerskem odnosu. Slednjemu so vsi, brez izjeme, pripisali velik pomen. Reprezentacija miselnih vsebin ob čustveni regulaciji je usmerjena na poizvedovanje o situaciji in vzrokih, opogumljanje sebe, zavedanje stanja in na previdnost, da ne bi poslabšali situacije.
Čustvena regulacija vpliva na odnos v višji stopnji zadovoljstva, razumevanja, podpiranja, več je fizičnega stika in medsebojnega vplivanja. V primeru odsotnosti čustvene regulacije to eskalira konflikt, viša stopnjo iracionalnosti v odnosu, botruje odsotnosti fizičnega stika in umiku partnerjev drug od drugega.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: čustvena regulacija, kakovost, partnerski odnosi, kognitivne reprezentacije, tehnike čustvene regulacije, misli, čustva, vedenja, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 737; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,45 MB) |
27. Analiza oblik podpore za otroke z izkušnjo žalovanjaUrška Petak, 2022 Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka
ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih
oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na
neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje.
V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe.
Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter
oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je
opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti
skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti
normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in
pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo
polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri
nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah
smrti in žalovanja.
Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja.
Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z
izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu
žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša
tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave
pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne
zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 63
Celotno besedilo (734,61 KB) |
